Podobnosti med Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin
Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Atom, Atomsko jedro, Elektrika in magnetizem, Elektron, Enačba, Energija, Erwin Schrödinger, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna količina, Gibalna količina, Gostota verjetnosti, Hitrost, Interferenca, Kvant, Kvantizacija, Kvantno stanje, Lega, Leto, Mehanika, Načelo nedoločenosti, Niels Henrik David Bohr, Paul Adrien Maurice Dirac, Planckova konstanta, Porazdelitev delta, Posebna teorija relativnosti, Prostor, Razdalja, Schrödingerjeva enačba, ..., Sipanje, Snov, Splošna teorija relativnosti, Teorija vsega, Točkasto telo, Valovanje, Valovna dolžina, Valovna funkcija, Valovni paket, Vesolje, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vrtilna količina, Werner Karl Heisenberg, Zvezda. Razširi indeks (14 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Kvantna mehanika · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Kvantna mehanika · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Kvantna mehanika · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Kvantna mehanika · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Kvantna mehanika · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Enačba in Kvantna mehanika · Enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Kvantna mehanika · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Erwin Schrödinger in Kvantna mehanika · Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Kvantna mehanika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Fizika osnovnih delcev in Kvantna mehanika · Fizika osnovnih delcev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Fizikalna količina in Kvantna mehanika · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Gibalna količina in Kvantna mehanika · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Gostota verjetnosti in Kvantna mehanika · Gostota verjetnosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Kvantna mehanika · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Interferenca in Kvantna mehanika · Interferenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Kvant in Kvantna mehanika · Kvant in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Kvantizacija in Kvantna mehanika · Kvantizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Kvantna mehanika in Kvantno stanje · Kvantno stanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Kvantna mehanika in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Kvantna mehanika in Leto · Leto in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Kvantna mehanika in Mehanika · Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Kvantna mehanika in Načelo nedoločenosti · Načelo nedoločenosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Kvantna mehanika in Niels Henrik David Bohr · Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Kvantna mehanika in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Kvantna mehanika in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Porazdelitev delta
Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.
Kvantna mehanika in Porazdelitev delta · Porazdelitev delta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Kvantna mehanika in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Kvantna mehanika in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Kvantna mehanika in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Kvantna mehanika in Schrödingerjeva enačba · Schrödingerjeva enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Kvantna mehanika in Sipanje · Seznam fizikalnih vsebin in Sipanje ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Kvantna mehanika in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Kvantna mehanika in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Kvantna mehanika in Teorija vsega · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija vsega ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Kvantna mehanika in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Kvantna mehanika in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Kvantna mehanika in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Kvantna mehanika in Valovna funkcija · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna funkcija ·
Valovni paket
Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.
Kvantna mehanika in Valovni paket · Seznam fizikalnih vsebin in Valovni paket ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Kvantna mehanika in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Kvantna mehanika in Vladimir Aleksandrovič Fok · Seznam fizikalnih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Fok ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Kvantna mehanika in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina ·
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Kvantna mehanika in Werner Karl Heisenberg · Seznam fizikalnih vsebin in Werner Karl Heisenberg ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Kvantna mehanika in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin
Kvantna mehanika 57 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 1.92% = 44 / (57 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: