Hitreje kot brskalnik!
57 odnosi: Albert Einstein, Angleži, Atom, Atom vodika, Atomsko jedro, Bog, Determinizem, Elektrika in magnetizem, Elektron, Enačba, Energija, Erwin Schrödinger, Fizik, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna količina, Gibalna količina, Gostota verjetnosti, Hitrost, Interferenca, Kemija, Kratka zgodovina časa, Kvant, Kvantizacija, Kvantno stanje, Lega, Leto, Mehanika, Načelo nedoločenosti, Naključje, Nebesno telo, Niels Henrik David Bohr, Paul Adrien Maurice Dirac, Planckova konstanta, Porazdelitev delta, Posebna teorija relativnosti, Prostor, Razdalja, Schrödingerjeva enačba, Sipanje, Slovenija, Snov, Splošna teorija relativnosti, Stephen Hawking, Telo, Teorija vsega, Točkasto telo, Valovanje, Valovna dolžina, Valovna funkcija, ..., Valovni paket, Vesolje, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vrtilna količina, Werner Karl Heisenberg, Zvezda, 20. stoletje. Razširi indeks (7 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Kvantna mehanika in Albert Einstein · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Kvantna mehanika in Angleži · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Kvantna mehanika in Atom · Poglej več »
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Novo!!: Kvantna mehanika in Atom vodika · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Kvantna mehanika in Atomsko jedro · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Kvantna mehanika in Bog · Poglej več »
Determinizem
Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.
Novo!!: Kvantna mehanika in Determinizem · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Kvantna mehanika in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Kvantna mehanika in Elektron · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Kvantna mehanika in Enačba · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Kvantna mehanika in Energija · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Kvantna mehanika in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Kvantna mehanika in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Kvantna mehanika in Fizika · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Kvantna mehanika in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Novo!!: Kvantna mehanika in Fizikalna količina · Poglej več »
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Novo!!: Kvantna mehanika in Gibalna količina · Poglej več »
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Novo!!: Kvantna mehanika in Gostota verjetnosti · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Kvantna mehanika in Hitrost · Poglej več »
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Novo!!: Kvantna mehanika in Interferenca · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Kvantna mehanika in Kemija · Poglej več »
Kratka zgodovina časa
Kratka zgodovina časa (podnaslovljena Od velikega poka do črnih lukenj) je poljudnoznanstvena knjiga, ki jo je napisal angleški fizik Stephen Hawking leta 1988.
Novo!!: Kvantna mehanika in Kratka zgodovina časa · Poglej več »
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Novo!!: Kvantna mehanika in Kvant · Poglej več »
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Novo!!: Kvantna mehanika in Kvantizacija · Poglej več »
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Novo!!: Kvantna mehanika in Kvantno stanje · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Kvantna mehanika in Lega · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Kvantna mehanika in Leto · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Kvantna mehanika in Mehanika · Poglej več »
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Novo!!: Kvantna mehanika in Načelo nedoločenosti · Poglej več »
Naključje
Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.
Novo!!: Kvantna mehanika in Naključje · Poglej več »
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Novo!!: Kvantna mehanika in Nebesno telo · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Kvantna mehanika in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Kvantna mehanika in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Kvantna mehanika in Planckova konstanta · Poglej več »
Porazdelitev delta
Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.
Novo!!: Kvantna mehanika in Porazdelitev delta · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Kvantna mehanika in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Kvantna mehanika in Prostor · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Kvantna mehanika in Razdalja · Poglej več »
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Novo!!: Kvantna mehanika in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Novo!!: Kvantna mehanika in Sipanje · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Kvantna mehanika in Slovenija · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Kvantna mehanika in Snov · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Kvantna mehanika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Novo!!: Kvantna mehanika in Stephen Hawking · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Kvantna mehanika in Telo · Poglej več »
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Novo!!: Kvantna mehanika in Teorija vsega · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Kvantna mehanika in Točkasto telo · Poglej več »
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Novo!!: Kvantna mehanika in Valovanje · Poglej več »
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Novo!!: Kvantna mehanika in Valovna dolžina · Poglej več »
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Novo!!: Kvantna mehanika in Valovna funkcija · Poglej več »
Valovni paket
Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.
Novo!!: Kvantna mehanika in Valovni paket · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Kvantna mehanika in Vesolje · Poglej več »
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Kvantna mehanika in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Kvantna mehanika in Vrtilna količina · Poglej več »
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Novo!!: Kvantna mehanika in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Kvantna mehanika in Zvezda · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Kvantna mehanika in 20. stoletje · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kvantna fizika, Kvantna teorija.
