Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav
Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Difuzija, Difuzijski zakon, Električna prevodnost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Energija, Fizika, Gibalna količina, Gostota električnega toka, Gostota masnega toka, Gradient, Koncentracija, Kondukcija, Laminarni tok, Masni pretok, Ohmov zakon, Snov, Tekočina, Temperatura, Termodifuzija, Termoelektrični pojav, Toplota, Toplotna prevodnost, Toplotni rezervoar, Toplotni tok, Turbulentni tok, Zakon o prevajanju toplote.
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin · Difuzija in Transportni pojav ·
Difuzijski zakon
Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.
Difuzijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Difuzijski zakon in Transportni pojav ·
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin · Električna prevodnost in Transportni pojav ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Električni naboj in Transportni pojav ·
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Električni potencial in Seznam fizikalnih vsebin · Električni potencial in Transportni pojav ·
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Električni tok in Transportni pojav ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Energija in Transportni pojav ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Transportni pojav ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Gibalna količina in Transportni pojav ·
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Gostota električnega toka in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota električnega toka in Transportni pojav ·
Gostota masnega toka
Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.
Gostota masnega toka in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota masnega toka in Transportni pojav ·
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Gradient in Seznam fizikalnih vsebin · Gradient in Transportni pojav ·
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Koncentracija in Seznam fizikalnih vsebin · Koncentracija in Transportni pojav ·
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Kondukcija in Seznam fizikalnih vsebin · Kondukcija in Transportni pojav ·
Laminarni tok
Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.
Laminarni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Laminarni tok in Transportni pojav ·
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Masni pretok in Seznam fizikalnih vsebin · Masni pretok in Transportni pojav ·
Ohmov zakon
Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.
Ohmov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Ohmov zakon in Transportni pojav ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Snov in Transportni pojav ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Tekočina in Transportni pojav ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Temperatura in Transportni pojav ·
Termodifuzija
Delovanje molekul plina na prašni delec. Zaradi temperaturnega gradienta se delec pomika proti hladnejšemu delu. Termodifuzija (termična difuzija) ali termoforeza ali Ludwig-Soretov pojav (ali samo Soretov pojav) je pojav pri katerem na majhne delce, ki se nahajajo razpršeni v poljubnem sredstvu, deluje sila, ki ima nasprotno smer kot temperaturni gradient.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodifuzija · Termodifuzija in Transportni pojav ·
Termoelektrični pojav
Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.
Seznam fizikalnih vsebin in Termoelektrični pojav · Termoelektrični pojav in Transportni pojav ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Toplota in Transportni pojav ·
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Toplotna prevodnost in Transportni pojav ·
Toplotni rezervoar
Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni rezervoar · Toplotni rezervoar in Transportni pojav ·
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni tok · Toplotni tok in Transportni pojav ·
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Seznam fizikalnih vsebin in Turbulentni tok · Transportni pojav in Turbulentni tok ·
Zakon o prevajanju toplote
Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.
Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o prevajanju toplote · Transportni pojav in Zakon o prevajanju toplote ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Transportni pojav 33. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 1.23% = 28 / (2237 + 33).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: