Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost
Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost še 45 stvari v skupni (v Unijapedija): Ekvator, Elipsa, Fizika, Gibanje, Gorišče, Gostota, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Gravitacijsko valovanje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Hitrost zvoka, Isaac Newton, Jupiter, Kinetična energija, Mars, Masa, Merkur, Neptun, Nevtronska zvezda, Os vrtenja, Osončje, Planet, Pluton, Pospešek, Potencialna energija, Prosti pad, Prvi zakon termodinamike, Razdalja, Rimska cesta (galaksija), ..., Saturn, Sila, Simetrija, Skalar, Splošni gravitacijski zakon, Svetloba, Težni pospešek, Težnost, Tir, Točkasto telo, Trenje, Vakuum, Venera, Vrtenje, Zemlja. Razširi indeks (15 več) »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Seznam fizikalnih vsebin · Ekvator in Ubežna hitrost ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin · Elipsa in Ubežna hitrost ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Ubežna hitrost ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Gibanje in Ubežna hitrost ·
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Gorišče in Seznam fizikalnih vsebin · Gorišče in Ubežna hitrost ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota in Ubežna hitrost ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Gravitacijska konstanta in Ubežna hitrost ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Gravitacijsko polje in Ubežna hitrost ·
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Gravitacijsko valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Gravitacijsko valovanje in Ubežna hitrost ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost in Ubežna hitrost ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost svetlobe in Ubežna hitrost ·
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Hitrost zvoka in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost zvoka in Ubežna hitrost ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Isaac Newton in Ubežna hitrost ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Seznam fizikalnih vsebin · Jupiter in Ubežna hitrost ·
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin · Kinetična energija in Ubežna hitrost ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Seznam fizikalnih vsebin · Mars in Ubežna hitrost ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Masa in Ubežna hitrost ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Seznam fizikalnih vsebin · Merkur in Ubežna hitrost ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Seznam fizikalnih vsebin · Neptun in Ubežna hitrost ·
Nevtronska zvezda
alt.
Nevtronska zvezda in Seznam fizikalnih vsebin · Nevtronska zvezda in Ubežna hitrost ·
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Os vrtenja in Seznam fizikalnih vsebin · Os vrtenja in Ubežna hitrost ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Seznam fizikalnih vsebin · Osončje in Ubežna hitrost ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Planet in Ubežna hitrost ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Pluton in Seznam fizikalnih vsebin · Pluton in Ubežna hitrost ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Pospešek in Ubežna hitrost ·
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Potencialna energija in Ubežna hitrost ·
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Prosti pad in Seznam fizikalnih vsebin · Prosti pad in Ubežna hitrost ·
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Prvi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Prvi zakon termodinamike in Ubežna hitrost ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin · Razdalja in Ubežna hitrost ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin · Rimska cesta (galaksija) in Ubežna hitrost ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Saturn in Seznam fizikalnih vsebin · Saturn in Ubežna hitrost ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Sila in Ubežna hitrost ·
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija · Simetrija in Ubežna hitrost ·
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Skalar in Ubežna hitrost ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Splošni gravitacijski zakon in Ubežna hitrost ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Svetloba in Ubežna hitrost ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek · Težni pospešek in Ubežna hitrost ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Težnost in Ubežna hitrost ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Tir in Ubežna hitrost ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Točkasto telo in Ubežna hitrost ·
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Seznam fizikalnih vsebin in Trenje · Trenje in Ubežna hitrost ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Ubežna hitrost in Vakuum ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Seznam fizikalnih vsebin in Venera · Ubežna hitrost in Venera ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Ubežna hitrost in Vrtenje ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Ubežna hitrost in Zemlja ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Ubežna hitrost 65. Saj imajo skupno 45, indeks Jaccard je 1.95% = 45 / (2237 + 65).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: