Kazalo
32 odnosi: Drugi zakon termodinamike, Električna napetost, Električna polarizacija, Električni naboj, Električni potencial, Energija, Energijska gostota, Fizikalna količina, Gibalna količina, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota naboja, Hitrost, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, Konstanta, Krajevni vektor, Masa, Maxwellov napetostni tenzor, Moč, Parnost (fizika), Pospešek, Poyntingov vektor, Sila, Simetrija C, Simetrija CP, Simetrija CPT, Sklopitvena konstanta, Telo (fizika), Vesolje, Vrtilna količina.
- Kvantna teorija polja
- Simetrija
- Statistična mehanika
- Termodinamika
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Simetrija T in Drugi zakon termodinamike
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Simetrija T in Električna napetost
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Simetrija T in Električna polarizacija
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Simetrija T in Električni naboj
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Simetrija T in Električni potencial
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Simetrija T in Energija
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Poglej Simetrija T in Energijska gostota
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Simetrija T in Fizikalna količina
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Simetrija T in Gibalna količina
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Poglej Simetrija T in Gostota električnega polja
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Poglej Simetrija T in Gostota električnega toka
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Simetrija T in Gostota magnetnega polja
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Poglej Simetrija T in Gostota naboja
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Simetrija T in Hitrost
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Simetrija T in Jakost električnega polja
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej Simetrija T in Jakost magnetnega polja
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Simetrija T in Konstanta
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Simetrija T in Krajevni vektor
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Simetrija T in Masa
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Simetrija T in Maxwellov napetostni tenzor
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Simetrija T in Moč
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Simetrija T in Parnost (fizika)
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Simetrija T in Pospešek
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Simetrija T in Poyntingov vektor
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Simetrija T in Sila
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Poglej Simetrija T in Simetrija C
Simetrija CP
Učinek simetrije CP: sprememba koordinatnih osi in zamenjava delca z antidelcem. Po transformaciji CP elektron s spinom navzgor postane pozitron s spinom navzdol. Simetrija CP pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki jih sestavljata dve operaciji: sprememba naboja (oznaka C) in zrcaljenje (oznaka P).
Poglej Simetrija T in Simetrija CP
Simetrija CPT
Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).
Poglej Simetrija T in Simetrija CPT
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Poglej Simetrija T in Sklopitvena konstanta
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Simetrija T in Telo (fizika)
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Simetrija T in Vesolje
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Simetrija T in Vrtilna količina