Podobnosti med Peta sila in Seznam fizikalnih vsebin
Peta sila in Seznam fizikalnih vsebin še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Atomsko jedro, Brans-Dickeova teorija, Comptonova valovna dolžina, Elektromagnetna interakcija, Fizika, Galaksija, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Kaluza-Kleinova teorija, Loránd Eötvös, Masa, Meritev, Meter, Milimeter, Močna jedrska sila, Načelo ekvivalentnosti, Nature, Nevtron, Osnovna sila, Osončje, Physical Review Letters, Prostor, Prostostna stopnja (mehanika), Proton, Razdalja, Sila, Skalarno polje, Splošna teorija relativnosti, Supersimetrija, ..., Svetloba, Težnost, Telo (fizika), Temna snov, Vesolje, Vezavna energija, Zemlja. Razširi indeks (7 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Peta sila · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Peta sila · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Brans-Dickeova teorija in Peta sila · Brans-Dickeova teorija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Comptonova valovna dolžina in Peta sila · Comptonova valovna dolžina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Elektromagnetna interakcija in Peta sila · Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Peta sila · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Peta sila · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Peta sila · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Peta sila · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Kaluza-Kleinova teorija in Peta sila · Kaluza-Kleinova teorija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Loránd Eötvös in Peta sila · Loránd Eötvös in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Peta sila · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Peta sila · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Peta sila · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Milimeter in Peta sila · Milimeter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Močna jedrska sila in Peta sila · Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Načelo ekvivalentnosti
Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr. Zemlja), dejansko enaka navidezni sili, ki jo izkusi opazovalec v neinercialnem (pospešenem) opazovalnem sistemu.
Načelo ekvivalentnosti in Peta sila · Načelo ekvivalentnosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Peta sila · Nature in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Nevtron in Peta sila · Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Osnovna sila in Peta sila · Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Peta sila · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Peta sila in Physical Review Letters · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Peta sila in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Peta sila in Prostostna stopnja (mehanika) · Prostostna stopnja (mehanika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Peta sila in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Peta sila in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Peta sila in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila ·
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Peta sila in Skalarno polje · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Peta sila in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Peta sila in Supersimetrija · Seznam fizikalnih vsebin in Supersimetrija ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Peta sila in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Peta sila in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Peta sila in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Peta sila in Temna snov · Seznam fizikalnih vsebin in Temna snov ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Peta sila in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Peta sila in Vezavna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Vezavna energija ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Peta sila in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Peta sila in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Peta sila in Seznam fizikalnih vsebin
Peta sila 43 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 1.62% = 37 / (43 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Peta sila in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: