Kazalo
27 odnosi: Avogadrova konstanta, Bohrov magneton, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, Elektron, Enota atomske mase, Faradayeva konstanta, Fizikalna konstanta, Gravitacijska konstanta, Hartreejeva energija, Hitrost svetlobe, Indukcijska konstanta, Influenčna konstanta, Jedrski magneton, Klasični polmer elektrona, Konstanta fine strukture, Molska masa, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Nevtron, Osnovni naboj, Planckova konstanta, Proton, Rydbergova konstanta, Splošna plinska konstanta, Stefanova konstanta, Von Klitzingova konstanta, Wienov zakon.
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Avogadrova konstanta
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Bohrov magneton
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Bohrov polmer
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Boltzmannova konstanta
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Elektron
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Enota atomske mase
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Faradayeva konstanta
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Fizikalna konstanta
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Gravitacijska konstanta
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Hartreejeva energija
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Hitrost svetlobe
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Indukcijska konstanta
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Influenčna konstanta
Jedrski magneton
Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Jedrski magneton
Klasični polmer elektrona
Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Klasični polmer elektrona
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Konstanta fine strukture
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Molska masa
Narodni urad za standarde in tehnologijo
200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Narodni urad za standarde in tehnologijo
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Nevtron
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Osnovni naboj
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Planckova konstanta
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Proton
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Rydbergova konstanta
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Splošna plinska konstanta
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Stefanova konstanta
Von Klitzingova konstanta
Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Von Klitzingova konstanta
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Seznam fizikalnih konstant in Wienov zakon