Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije

Seznam fizikalnih vsebin vs. Zlom simetrije

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije

Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Čen Ning Franklin Jang, Elektrošibka interakcija, Energija, Fazni prehod, Fizika, Gibanje, Kapljevina, Kršitev simetrije CP, Kristal, Led, Močna jedrska sila, Molekula, Planckova doba, Plin, Prapok, Simetrija, Spontani zlom simetrije, Tekoči kristal, Telo (fizika), Tsungdao Lee, Vesolje, Voda.

Čen Ning Franklin Jang

Čen Ning Franklin Jang (kitajščina; 楊振寧; pinjin: Yáng Zhènníng), kitajsko-ameriški fizik, * 22. september 1922, Hefej, provinca Anhui, Kitajska.

Seznam fizikalnih vsebin in Čen Ning Franklin Jang · Zlom simetrije in Čen Ning Franklin Jang · Poglej več »

Elektrošibka interakcija

Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.

Elektrošibka interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Elektrošibka interakcija in Zlom simetrije · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Energija in Zlom simetrije · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni prehod in Zlom simetrije · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Zlom simetrije · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Gibanje in Zlom simetrije · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin · Kapljevina in Zlom simetrije · Poglej več »

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Kršitev simetrije CP in Seznam fizikalnih vsebin · Kršitev simetrije CP in Zlom simetrije · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Kristal in Seznam fizikalnih vsebin · Kristal in Zlom simetrije · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Led in Seznam fizikalnih vsebin · Led in Zlom simetrije · Poglej več »

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin · Močna jedrska sila in Zlom simetrije · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Molekula in Zlom simetrije · Poglej več »

Planckova doba

Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.

Planckova doba in Seznam fizikalnih vsebin · Planckova doba in Zlom simetrije · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Plin in Zlom simetrije · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Prapok in Seznam fizikalnih vsebin · Prapok in Zlom simetrije · Poglej več »

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija · Simetrija in Zlom simetrije · Poglej več »

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Spontani zlom simetrije · Spontani zlom simetrije in Zlom simetrije · Poglej več »

Tekoči kristal

Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.

Seznam fizikalnih vsebin in Tekoči kristal · Tekoči kristal in Zlom simetrije · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Telo (fizika) in Zlom simetrije · Poglej več »

Tsungdao Lee

Tsungdao Lee (kitajščina: 李政道, pinjin: Lǐ Zhèngdào), kitajsko-ameriški fizik, * 24. november 1926, Šanghaj, Kitajska.

Seznam fizikalnih vsebin in Tsungdao Lee · Tsungdao Lee in Zlom simetrije · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Vesolje in Zlom simetrije · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Voda in Zlom simetrije · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije

Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Zlom simetrije 22. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 0.97% = 22 / (2237 + 22).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: