Podobnosti med Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin
Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin še 36 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna ničla, Astronomija, Atom, Atomska ura, Carl Friedrich Gauss, Cezij, Christiaan Huygens, Dan, Elektromagnetno valovanje, Hitrost svetlobe, Lastni čas, Leto, Mednarodni sistem enot, Meter, Mikrosekunda, Mikrovalovi, Minuta, Narava, Nihajni čas, Nihalo, Osnovna enota SI, Physical Review Letters, Plimska sila, Podaljšanje časa, Predpone SI, Razdalja, Sistem enot CGS, Sistem enot MKS, Sončev dan, Sončna ura, ..., Svetloba, Težni pospešek, Tropsko leto, Ura, Valovanje, Zemlja. Razširi indeks (6 več) »
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Absolutna ničla in Sekunda · Absolutna ničla in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Sekunda · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Sekunda · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Atomska ura in Sekunda · Atomska ura in Seznam fizikalnih vsebin ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Sekunda · Carl Friedrich Gauss in Seznam fizikalnih vsebin ·
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Cezij in Sekunda · Cezij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Christiaan Huygens in Sekunda · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Sekunda · Dan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Sekunda · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Sekunda · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Lastni čas in Sekunda · Lastni čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Sekunda · Leto in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Mednarodni sistem enot in Sekunda · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Sekunda · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mikrosekunda
Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.
Mikrosekunda in Sekunda · Mikrosekunda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Mikrovalovi in Sekunda · Mikrovalovi in Seznam fizikalnih vsebin ·
Minuta
Minúta je.
Minuta in Sekunda · Minuta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Sekunda · Narava in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Nihajni čas in Sekunda · Nihajni čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Nihalo in Sekunda · Nihalo in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Osnovna enota SI in Sekunda · Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Physical Review Letters in Sekunda · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Plimska sila in Sekunda · Plimska sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Podaljšanje časa in Sekunda · Podaljšanje časa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Predpone SI in Sekunda · Predpone SI in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Razdalja in Sekunda · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Sekunda in Sistem enot CGS · Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS ·
Sistem enot MKS
Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.
Sekunda in Sistem enot MKS · Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot MKS ·
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Sekunda in Sončev dan · Seznam fizikalnih vsebin in Sončev dan ·
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Sekunda in Sončna ura · Seznam fizikalnih vsebin in Sončna ura ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Sekunda in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Sekunda in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek ·
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Sekunda in Tropsko leto · Seznam fizikalnih vsebin in Tropsko leto ·
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Sekunda in Ura · Seznam fizikalnih vsebin in Ura ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Sekunda in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin
Sekunda 75 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 36, indeks Jaccard je 1.56% = 36 / (75 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: