Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin

Difuzija vs. Seznam fizikalnih vsebin

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Difuzija · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Baker in Difuzija · Baker in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Difuzijska enačba

Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.

Difuzija in Difuzijska enačba · Difuzijska enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Difuzijski zakon

Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.

Difuzija in Difuzijski zakon · Difuzijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.

Difuzija in Elektronska vrzel · Elektronska vrzel in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Entropija (razločitev)

Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.

Difuzija in Entropija (razločitev) · Entropija (razločitev) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Difuzija in Gibalna količina · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Difuzija in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota masnega toka

Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.

Difuzija in Gostota masnega toka · Gostota masnega toka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Difuzija in Gradient · Gradient in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Difuzija in Kelvin · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Difuzija in Kemijska reakcija · Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemijski potencial

Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.

Difuzija in Kemijski potencial · Kemijski potencial in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Difuzija in Koncentracija · Koncentracija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kontinuitetna enačba

Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.

Difuzija in Kontinuitetna enačba · Kontinuitetna enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Maxwell-Stefanova difuzija

normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.

Difuzija in Maxwell-Stefanova difuzija · Maxwell-Stefanova difuzija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osmoza

Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.

Difuzija in Osmoza · Osmoza in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pasivni transport

Pasívni transpórt je v celični biologiji način prenosa snovi skozi celično membrano.

Difuzija in Pasivni transport · Pasivni transport in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Difuzija in Ravnovesje · Ravnovesje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Difuzija in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Difuzija in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Difuzija in Svinec · Seznam fizikalnih vsebin in Svinec · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Difuzija in Tališče · Seznam fizikalnih vsebin in Tališče · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Difuzija in Tekočina · Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Difuzija in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Difuzija in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Difuzija in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Poglej več »

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Difuzija in Transportni pojav · Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Difuzija in Trdnina · Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Difuzija in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Poglej več »