Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin

Klasična mehanika vs. Seznam fizikalnih vsebin

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin

Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin še 59 stvari v skupni (v Unijapedija): Akcija (fizika), Dinamika, Elektrika in magnetizem, Elektron, Energija, Energijska gostota, Energijski tok, Galaksija, Gibalna količina, Gibanje, Gostota, Hamiltonova mehanika, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inercialni opazovalni sistem, Isaac Newton, Kapljevina, Kinematična viskoznost, Kinematika, Kot, Kotna hitrost, Kotni pospešek, Kvantna mehanika, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Masa, Masno središče, Mehanika, Moč, Navor, Nebesna mehanika, ..., Newtonovi zakoni gibanja, Opazovalni sistem, Planet, Plin, Polje (fizika), Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Površinska napetost, Prostor, Prostostna stopnja (mehanika), Sekunda, Sila, Skalarni produkt, Specifična teža, Splošna teorija relativnosti, Statika, Statistična mehanika, Tekočina, Teoretična fizika, Tlak, Trdnina, Trzaj (fizika), Vektor (matematika), Viskoznost, Vrtenje, Vrtilna količina, Vztrajnostna sila, Vztrajnostni moment, Zvezda. Razširi indeks (29 več) »

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Akcija (fizika) in Klasična mehanika · Akcija (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Dinamika in Klasična mehanika · Dinamika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Elektrika in magnetizem in Klasična mehanika · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Klasična mehanika · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Klasična mehanika · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energijska gostota

Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.

Energijska gostota in Klasična mehanika · Energijska gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energijski tok

Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.

Energijski tok in Klasična mehanika · Energijski tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Galaksija in Klasična mehanika · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Gibalna količina in Klasična mehanika · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Klasična mehanika · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Gostota in Klasična mehanika · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hamiltonova mehanika

Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.

Hamiltonova mehanika in Klasična mehanika · Hamiltonova mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Hitrost in Klasična mehanika · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Hitrost svetlobe in Klasična mehanika · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Inercialni opazovalni sistem in Klasična mehanika · Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in Klasična mehanika · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Kapljevina in Klasična mehanika · Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinematična viskoznost

Kinematična viskoznost je ustrezen parameter predvsem pri opisu toka tekočin pod vplivom gravitacije.

Kinematična viskoznost in Klasična mehanika · Kinematična viskoznost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Kinematika in Klasična mehanika · Kinematika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Klasična mehanika in Kot · Kot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Klasična mehanika in Kotna hitrost · Kotna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kotni pospešek

Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.

Klasična mehanika in Kotni pospešek · Kotni pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Klasična mehanika in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Klasična mehanika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Klasična mehanika in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Klasična mehanika in Masno središče · Masno središče in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Klasična mehanika in Mehanika · Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Klasična mehanika in Moč · Moč in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Klasična mehanika in Navor · Navor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Klasična mehanika in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Klasična mehanika in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Klasična mehanika in Opazovalni sistem · Opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Klasična mehanika in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Klasična mehanika in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Klasična mehanika in Polje (fizika) · Polje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Klasična mehanika in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Klasična mehanika in Pospešek · Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Klasična mehanika in Površinska napetost · Površinska napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Klasična mehanika in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Klasična mehanika in Prostostna stopnja (mehanika) · Prostostna stopnja (mehanika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Klasična mehanika in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Klasična mehanika in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Klasična mehanika in Skalarni produkt · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt · Poglej več »

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Klasična mehanika in Specifična teža · Seznam fizikalnih vsebin in Specifična teža · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Klasična mehanika in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Klasična mehanika in Statika · Seznam fizikalnih vsebin in Statika · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Klasična mehanika in Statistična mehanika · Seznam fizikalnih vsebin in Statistična mehanika · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Klasična mehanika in Tekočina · Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Poglej več »

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Klasična mehanika in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Klasična mehanika in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Klasična mehanika in Trdnina · Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina · Poglej več »

Trzaj (fizika)

Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.

Klasična mehanika in Trzaj (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Trzaj (fizika) · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Klasična mehanika in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Klasična mehanika in Viskoznost · Seznam fizikalnih vsebin in Viskoznost · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Klasična mehanika in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Klasična mehanika in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Vztrajnostna sila

Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.

Klasična mehanika in Vztrajnostna sila · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostna sila · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Klasična mehanika in Vztrajnostni moment · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni moment · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Klasična mehanika in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin

Klasična mehanika 79 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 59, indeks Jaccard je 2.55% = 59 / (79 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: