Podobnosti med Klasična mehanika in Mehanika
Klasična mehanika in Mehanika še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Dinamika, Elektron, Energija, Gibalna količina, Gibanje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Kinematika, Kvantna mehanika, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Masa, Navor, Newtonovi zakoni gibanja, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Sila, Splošna teorija relativnosti, Statika, Vrtenje, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment.
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Dinamika in Klasična mehanika · Dinamika in Mehanika ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Klasična mehanika · Elektron in Mehanika ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Klasična mehanika · Energija in Mehanika ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Gibalna količina in Klasična mehanika · Gibalna količina in Mehanika ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Klasična mehanika · Gibanje in Mehanika ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Klasična mehanika · Hitrost in Mehanika ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Klasična mehanika · Hitrost svetlobe in Mehanika ·
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Kinematika in Klasična mehanika · Kinematika in Mehanika ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Klasična mehanika in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Mehanika ·
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Klasična mehanika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Mehanika ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Klasična mehanika in Masa · Masa in Mehanika ·
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Klasična mehanika in Navor · Mehanika in Navor ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Klasična mehanika in Newtonovi zakoni gibanja · Mehanika in Newtonovi zakoni gibanja ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Klasična mehanika in Posebna teorija relativnosti · Mehanika in Posebna teorija relativnosti ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Klasična mehanika in Pospešek · Mehanika in Pospešek ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Klasična mehanika in Sila · Mehanika in Sila ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Klasična mehanika in Splošna teorija relativnosti · Mehanika in Splošna teorija relativnosti ·
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Klasična mehanika in Statika · Mehanika in Statika ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Klasična mehanika in Vrtenje · Mehanika in Vrtenje ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Klasična mehanika in Vrtilna količina · Mehanika in Vrtilna količina ·
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Klasična mehanika in Vztrajnostni moment · Mehanika in Vztrajnostni moment ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Klasična mehanika in Mehanika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Klasična mehanika in Mehanika
Primerjava med Klasična mehanika in Mehanika
Klasična mehanika 79 odnose, medtem ko je Mehanika 38. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 17.95% = 21 / (79 + 38).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Klasična mehanika in Mehanika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: