Kazalo
52 odnosi: Angoulême, Blois, Coulomb, Coulombov zakon, Električni izolator, Električni naboj, Električni prevodnik, Električni tok, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Fizik, Francija, Francoska akademija znanosti, Francoska revolucija, Francozi, Inženir, Inženirstvo, Izpeljana enota SI, Kopenska vojska, La Rochelle, Martinik, Matematika, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Otok, Pariz, Razdalja, Seznam francoskih fizikov, Seznam francoskih inženirjev, Sila, Statika, Trdnjava, Trenje, Variacijski račun, Viskoznost, Vojaštvo, 14. junij, 1736, 1761, 1764, 1772, 1773, 1777, 1779, 1781, 1784, 1785, 1789, 1791, 1802, ... Razširi indeks (2 več) »
- Rojeni leta 1736
- Umrli leta 1806
Angoulême
Panorama mesta Angoulême Angoulême je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Angoulême
Blois
Panorama Bloisa z reko Loaro, kamnitim mostom in katedralo sv. Ludvika Blois je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Loir-et-Cher.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Blois
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Coulomb
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Coulombov zakon
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Električni izolator
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Električni naboj
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Električni prevodnik
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Električno polje
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Elektrika in magnetizem
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Fizik
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Francoska akademija znanosti
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Francoska revolucija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Francozi
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Inženir
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Inženirstvo
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Izpeljana enota SI
Kopenska vojska
avstrijske vojske okoli leta 1800 Kopenska vojska je veja oboroženih sil, ki izvaja vojaške naloge na kopnem.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Kopenska vojska
La Rochelle
La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in La Rochelle
Martinik
Lega otoka v Malih Antilih Martinik (francosko Martinique) je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 km².
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Martinik
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Matematika
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Mednarodni sistem enot
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Merska enota
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Otok
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Pariz
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Razdalja
Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih fizikov.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih inženirjev
Seznam francoskih inženirjev.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Seznam francoskih inženirjev
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Sila
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Statika
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Trdnjava
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Trenje
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Variacijski račun
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Viskoznost
Vojaštvo
Vojaštvo je dejavnost uveljavljanja interesov države z uporabo ali grožnjo sile.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in Vojaštvo
14. junij
14.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 14. junij
1736
1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1736
1761
1761 (MDCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1761
1764
1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1764
1772
1772 (MDCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1772
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1773
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1777
1779
1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1779
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1781
1784
1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1784
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1785
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1789
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1791
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1802
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 1806
23. avgust
23.
Poglej Charles Augustin de Coulomb in 23. avgust
Glej tudi
Rojeni leta 1736
Umrli leta 1806
Prav tako znan kot Charles Augustin Coulomb, Charles de Coulomb, Charles-Augustin De Coulomb.