Podobnosti med Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin
Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin še 35 stvari v skupni (v Unijapedija): Barva, Daljnogled, Disperzija (optika), Fizika, Fraunhoferjev uklon, Fraunhoferjeve črte, Gustav Robert Kirchhoff, Isaac Newton, Kemijski element, Leča (optika), Ločljivost, Lom svetlobe, Lomni količnik, Meritev, Michael Faraday, Mikroskop, Neptun, Objektiv, Optična prizma, Optični instrument, Optika, Ozvezdje, Paralaksa, Planet, Refraktor, Robert Wilhelm Bunsen, Spektralna črta, Spektroskopija, Steklo, Svetloba, ..., Uklonska mrežica, Valovna dolžina, William Hyde Wollaston, Zrcalo, Zvezda. Razširi indeks (5 več) »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Barva in Joseph von Fraunhofer · Barva in Seznam fizikalnih vsebin ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Joseph von Fraunhofer · Daljnogled in Seznam fizikalnih vsebin ·
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Disperzija (optika) in Joseph von Fraunhofer · Disperzija (optika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Joseph von Fraunhofer · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fraunhoferjev uklon
Fraunhoferjev uklon je v optiki primer uklona valovanja, pri katerem se uklon opazuje na razdaljah, veliko večjih od velikosti telesa.
Fraunhoferjev uklon in Joseph von Fraunhofer · Fraunhoferjev uklon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fraunhoferjeve črte
page.
Fraunhoferjeve črte in Joseph von Fraunhofer · Fraunhoferjeve črte in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Gustav Robert Kirchhoff in Joseph von Fraunhofer · Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Joseph von Fraunhofer · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Joseph von Fraunhofer in Kemijski element · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin ·
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Joseph von Fraunhofer in Leča (optika) · Leča (optika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ločljivost
Ločljívost ima več pomenov.
Joseph von Fraunhofer in Ločljivost · Ločljivost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Joseph von Fraunhofer in Lom svetlobe · Lom svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Joseph von Fraunhofer in Lomni količnik · Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Joseph von Fraunhofer in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Joseph von Fraunhofer in Michael Faraday · Michael Faraday in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Joseph von Fraunhofer in Mikroskop · Mikroskop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Joseph von Fraunhofer in Neptun · Neptun in Seznam fizikalnih vsebin ·
Objektiv
Objektív je element optičnih naprav.
Joseph von Fraunhofer in Objektiv · Objektiv in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Joseph von Fraunhofer in Optična prizma · Optična prizma in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Joseph von Fraunhofer in Optični instrument · Optični instrument in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Joseph von Fraunhofer in Optika · Optika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Joseph von Fraunhofer in Ozvezdje · Ozvezdje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Joseph von Fraunhofer in Paralaksa · Paralaksa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Joseph von Fraunhofer in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Joseph von Fraunhofer in Refraktor · Refraktor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Joseph von Fraunhofer in Robert Wilhelm Bunsen · Robert Wilhelm Bunsen in Seznam fizikalnih vsebin ·
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Joseph von Fraunhofer in Spektralna črta · Seznam fizikalnih vsebin in Spektralna črta ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Joseph von Fraunhofer in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Joseph von Fraunhofer in Steklo · Seznam fizikalnih vsebin in Steklo ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Joseph von Fraunhofer in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Joseph von Fraunhofer in Uklonska mrežica · Seznam fizikalnih vsebin in Uklonska mrežica ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Joseph von Fraunhofer in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
William Hyde Wollaston
William Hyde Wollaston, PRS, angleški kemik in fizik, * 6. avgust 1766, † 22. december 1828.
Joseph von Fraunhofer in William Hyde Wollaston · Seznam fizikalnih vsebin in William Hyde Wollaston ·
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Joseph von Fraunhofer in Zrcalo · Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Joseph von Fraunhofer in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin
Joseph von Fraunhofer 58 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 35, indeks Jaccard je 1.53% = 35 / (58 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: