Podobnosti med Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin
Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Coulombov zakon, Einsteinov zapis, Električna napetost, Električni naboj, Električni pretok, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Elektromagnetno polje, Fizika, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota magnetnega polja, Gradient, Indukcijski zakon, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, James Clerk Maxwell, Jožef Stefan, Josiah Willard Gibbs, Kontinuitetna enačba, Lorentzeva transformacija, Magnetna napetost, Magnetni pretok, Magnetno polje, Nikola Tesla, Ohranitveni zakon, Oliver Heaviside, Operator (matematika), Prostor, ..., Prostor Minkowskega, Snov, Umeritvena teorija, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vesolje, Zakon o električnem pretoku, Zakon o ohranitvi naboja. Razširi indeks (8 več) »
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Coulombov zakon in Maxwellove enačbe · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Einsteinov zapis in Maxwellove enačbe · Einsteinov zapis in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Električna napetost in Maxwellove enačbe · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Maxwellove enačbe · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni pretok
Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.
Električni pretok in Maxwellove enačbe · Električni pretok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Električno polje in Maxwellove enačbe · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Elektromagnetna indukcija in Maxwellove enačbe · Elektromagnetna indukcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Elektromagnetno polje in Maxwellove enačbe · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Maxwellove enačbe · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Gostota električnega polja in Maxwellove enačbe · Gostota električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Gostota električnega toka in Maxwellove enačbe · Gostota električnega toka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Gostota magnetnega polja in Maxwellove enačbe · Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Gradient in Maxwellove enačbe · Gradient in Seznam fizikalnih vsebin ·
Indukcijski zakon
Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.
Indukcijski zakon in Maxwellove enačbe · Indukcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Jakost električnega polja in Maxwellove enačbe · Jakost električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Jakost magnetnega polja in Maxwellove enačbe · Jakost magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
James Clerk Maxwell in Maxwellove enačbe · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Jožef Stefan in Maxwellove enačbe · Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Josiah Willard Gibbs in Maxwellove enačbe · Josiah Willard Gibbs in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Kontinuitetna enačba in Maxwellove enačbe · Kontinuitetna enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Lorentzeva transformacija in Maxwellove enačbe · Lorentzeva transformacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetna napetost
Magnétna napétost (oznaka Um) je fizikalna količina, določena v magnetnem polju po analogiji z električno napetostjo v električnem polju: Pri tem je H jakost magnetnega polja, ds pa majhen premik v magnetnem polju.
Magnetna napetost in Maxwellove enačbe · Magnetna napetost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Magnetni pretok in Maxwellove enačbe · Magnetni pretok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Maxwellove enačbe · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Maxwellove enačbe in Nikola Tesla · Nikola Tesla in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Maxwellove enačbe in Ohranitveni zakon · Ohranitveni zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Maxwellove enačbe in Oliver Heaviside · Oliver Heaviside in Seznam fizikalnih vsebin ·
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Maxwellove enačbe in Operator (matematika) · Operator (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Maxwellove enačbe in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Maxwellove enačbe in Prostor Minkowskega · Prostor Minkowskega in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Maxwellove enačbe in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Umeritvena teorija
Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.
Maxwellove enačbe in Umeritvena teorija · Seznam fizikalnih vsebin in Umeritvena teorija ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Maxwellove enačbe in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) ·
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Maxwellove enačbe in Vektor četverec · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor četverec ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Maxwellove enačbe in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Zakon o električnem pretoku
Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.
Maxwellove enačbe in Zakon o električnem pretoku · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o električnem pretoku ·
Zakon o ohranitvi naboja
Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.
Maxwellove enačbe in Zakon o ohranitvi naboja · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o ohranitvi naboja ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin
Maxwellove enačbe 41 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 1.67% = 38 / (41 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: