Podobnosti med Henry Moseley in Seznam fizikalnih vsebin
Henry Moseley in Seznam fizikalnih vsebin še 54 stvari v skupni (v Unijapedija): Aluminij, Ameriško fizikalno društvo, Atomska teža, Atomska, molekulska in optična fizika, Atomsko jedro, Bohrov model atoma, Braggov pogoj, Charles Glover Barkla, Delec beta, Elektron, Elektronka, Elektronska lupina, Ernest Rutherford, Fizika, Foton, Hafnij, Ionizacija, Jedrski reaktor, Karl Manne Georg Siegbahn, Kemijski element, Kobalt, Kraljeva družba, Kristal, Lantan, Lantanoidi, Lutecij, Matteuccijeva medalja, Max von Laue, Meritev, Moseleyjev zakon, ..., Neodim, Niels Henrik David Bohr, Nikelj, Nobelova nagrada za fiziko, Patrick Maynard Stuart Blackett, Periodni sistem elementov, Prazeodim, Prometij, Proton, Radij, Renij, Rentgenski žarki, Rydbergova formula, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spekter vodikovega atoma, Spektroskopija, Tehnecij, Uklon, Valovna dolžina, Vidni spekter, Vrstno število, William Henry Bragg, William Lawrence Bragg, Zlato. Razširi indeks (24 več) »
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Aluminij in Henry Moseley · Aluminij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ameriško fizikalno društvo
Ameriško fizikalno društvo (izvirno, kratica APS) je druga največja orgnizacija fizikov za Nemškim fizikalnim društvom.
Ameriško fizikalno društvo in Henry Moseley · Ameriško fizikalno društvo in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Henry Moseley · Atomska teža in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Atomska, molekulska in optična fizika in Henry Moseley · Atomska, molekulska in optična fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Henry Moseley · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Bohrov model atoma in Henry Moseley · Bohrov model atoma in Seznam fizikalnih vsebin ·
Braggov pogoj
Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.
Braggov pogoj in Henry Moseley · Braggov pogoj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Charles Glover Barkla
Charles Glover Barkla, FRS, angleški fizik, * 7. junij 1877, Widnes, grofija Cheshire, Anglija, † 23. oktober 1944, Edinburgh, Škotska.
Charles Glover Barkla in Henry Moseley · Charles Glover Barkla in Seznam fizikalnih vsebin ·
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Delec beta in Henry Moseley · Delec beta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Henry Moseley · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronka
Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.
Elektronka in Henry Moseley · Elektronka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Elektronska lupina in Henry Moseley · Elektronska lupina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Ernest Rutherford in Henry Moseley · Ernest Rutherford in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Henry Moseley · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Henry Moseley · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hafnij
Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.
Hafnij in Henry Moseley · Hafnij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Henry Moseley in Ionizacija · Ionizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Henry Moseley in Jedrski reaktor · Jedrski reaktor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Karl Manne Georg Siegbahn
Karl Manne Georg Siegbahn, švedski fizik, * 3. december 1886, Örebro, Švedska, † 26. september 1978, Stockholm, Švedska.
Henry Moseley in Karl Manne Georg Siegbahn · Karl Manne Georg Siegbahn in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Henry Moseley in Kemijski element · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Henry Moseley in Kobalt · Kobalt in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Henry Moseley in Kraljeva družba · Kraljeva družba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Henry Moseley in Kristal · Kristal in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Henry Moseley in Lantan · Lantan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Henry Moseley in Lantanoidi · Lantanoidi in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lutecij
Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.
Henry Moseley in Lutecij · Lutecij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Henry Moseley in Matteuccijeva medalja · Matteuccijeva medalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Henry Moseley in Max von Laue · Max von Laue in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Henry Moseley in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Henry Moseley in Moseleyjev zakon · Moseleyjev zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Henry Moseley in Neodim · Neodim in Seznam fizikalnih vsebin ·
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Henry Moseley in Niels Henrik David Bohr · Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Henry Moseley in Nikelj · Nikelj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Henry Moseley in Nobelova nagrada za fiziko · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Patrick Maynard Stuart Blackett
Patrick Maynard Stuart Blackett, baron Blackett, OM, CH, PRS, angleški fizik, * 18. november 1897, London, Anglija, † 13. julij 1974, London.
Henry Moseley in Patrick Maynard Stuart Blackett · Patrick Maynard Stuart Blackett in Seznam fizikalnih vsebin ·
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Henry Moseley in Periodni sistem elementov · Periodni sistem elementov in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prazeodim
Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.
Henry Moseley in Prazeodim · Prazeodim in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Henry Moseley in Prometij · Prometij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Henry Moseley in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Henry Moseley in Radij · Radij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Henry Moseley in Renij · Renij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Henry Moseley in Rentgenski žarki · Rentgenski žarki in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Henry Moseley in Rydbergova formula · Rydbergova formula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Henry Moseley in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja ·
Spekter vodikovega atoma
Spektralne serije vodika v logaritmični skali. Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijskem spektru atomarnega vodika.
Henry Moseley in Spekter vodikovega atoma · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter vodikovega atoma ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Henry Moseley in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Henry Moseley in Tehnecij · Seznam fizikalnih vsebin in Tehnecij ·
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Henry Moseley in Uklon · Seznam fizikalnih vsebin in Uklon ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Henry Moseley in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Henry Moseley in Vidni spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Henry Moseley in Vrstno število · Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število ·
William Henry Bragg
Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.
Henry Moseley in William Henry Bragg · Seznam fizikalnih vsebin in William Henry Bragg ·
William Lawrence Bragg
Sir William Lawrence Bragg, FRS, avstralski fizik, * 31. marec 1890, Adelaide, Južna Avstralija, Avstralija, † 1. julij 1971, Waldringford pri Ipswichu, grofija Suffolk, Anglija.
Henry Moseley in William Lawrence Bragg · Seznam fizikalnih vsebin in William Lawrence Bragg ·
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Henry Moseley in Zlato · Seznam fizikalnih vsebin in Zlato ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Henry Moseley in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Henry Moseley in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Henry Moseley in Seznam fizikalnih vsebin
Henry Moseley 80 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 54, indeks Jaccard je 2.33% = 54 / (80 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Henry Moseley in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: