Podobnosti med Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin
Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin še 51 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Albert Einstein, Atom, Atomsko jedro, Šiničiro Tomonaga, Douglas Dean Osheroff, Eksperimentalna fizika, Električni naboj, Električno polje, Elektron, Elektrotehnika, Energija, Erwin Schrödinger, Feynmanov diagram, Fizika, Freeman John Dyson, Galaksija, George Zweig, Gibanje, Hans Albrecht Bethe, Interakcija, Izotop, Jedrska energija, Jedrska fizika, Jedrsko orožje, John Archibald Wheeler, Julian Seymour Schwinger, Julius Robert Oppenheimer, Kvantna mehanika, Magnetno polje, ..., Molekula, Nevtron, Niels Henrik David Bohr, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Parton, Paul Adrien Maurice Dirac, Pot, Razsežnost (vektorski prostor), Sevanje, Sila, Snov, Splošna teorija relativnosti, Svetloba, Temperatura, Teoretična fizika, Uran, Valovanje, Voda, Wolfgang Ernst Pauli, Zvezda. Razširi indeks (21 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Richard Phillips Feynman · Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Richard Phillips Feynman · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Richard Phillips Feynman · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Richard Phillips Feynman · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Šiničiro Tomonaga
Šiničiro Tomonaga ali Sin-Itiro Tomonaga (Tomonaga Shin'ichirō), japonski fizik, * 31. marec, 1906, Tokio, Japonska, † 8. julij, 1979, Tokio.
Šiničiro Tomonaga in Richard Phillips Feynman · Šiničiro Tomonaga in Seznam fizikalnih vsebin ·
Douglas Dean Osheroff
Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.
Douglas Dean Osheroff in Richard Phillips Feynman · Douglas Dean Osheroff in Seznam fizikalnih vsebin ·
Eksperimentalna fizika
Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.
Eksperimentalna fizika in Richard Phillips Feynman · Eksperimentalna fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Richard Phillips Feynman · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Električno polje in Richard Phillips Feynman · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Richard Phillips Feynman · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Elektrotehnika in Richard Phillips Feynman · Elektrotehnika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Richard Phillips Feynman · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Erwin Schrödinger in Richard Phillips Feynman · Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin ·
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Feynmanov diagram in Richard Phillips Feynman · Feynmanov diagram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Richard Phillips Feynman · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Freeman John Dyson in Richard Phillips Feynman · Freeman John Dyson in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Richard Phillips Feynman · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin ·
George Zweig
George Zweig, ameriški fizik in nevrobiolog, * 30. maj 1937, Moskva, Rusija (tedaj Sovjetska zveza).
George Zweig in Richard Phillips Feynman · George Zweig in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Richard Phillips Feynman · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hans Albrecht Bethe
Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.
Hans Albrecht Bethe in Richard Phillips Feynman · Hans Albrecht Bethe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Interakcija in Richard Phillips Feynman · Interakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Richard Phillips Feynman · Izotop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Jedrska energija in Richard Phillips Feynman · Jedrska energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Jedrska fizika in Richard Phillips Feynman · Jedrska fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Jedrsko orožje in Richard Phillips Feynman · Jedrsko orožje in Seznam fizikalnih vsebin ·
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
John Archibald Wheeler in Richard Phillips Feynman · John Archibald Wheeler in Seznam fizikalnih vsebin ·
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Julian Seymour Schwinger in Richard Phillips Feynman · Julian Seymour Schwinger in Seznam fizikalnih vsebin ·
Julius Robert Oppenheimer
Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.
Julius Robert Oppenheimer in Richard Phillips Feynman · Julius Robert Oppenheimer in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Richard Phillips Feynman · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Richard Phillips Feynman · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Richard Phillips Feynman · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Nevtron in Richard Phillips Feynman · Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Niels Henrik David Bohr in Richard Phillips Feynman · Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Nobelova nagrada za fiziko in Richard Phillips Feynman · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Richard Phillips Feynman · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin ·
Parton
Sipanje delcev na partonih pri nizkih (zgoraj) in visokih (spodaj) energijah. Pri nizkih energijah sipani delec «vidi» samo valenčne partone. Pri visokih energijah pa zaznava morje partonov. Parton je v fiziki osnovni delec, ki se ga prišteva med kvarke ali gluone oziroma katerikoli delec, ki sestavlja hadrone.
Parton in Richard Phillips Feynman · Parton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Paul Adrien Maurice Dirac in Richard Phillips Feynman · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Pot in Richard Phillips Feynman · Pot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Razsežnost (vektorski prostor) in Richard Phillips Feynman · Razsežnost (vektorski prostor) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Richard Phillips Feynman in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Richard Phillips Feynman in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Richard Phillips Feynman in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Richard Phillips Feynman in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Richard Phillips Feynman in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Richard Phillips Feynman in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Richard Phillips Feynman in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika ·
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Richard Phillips Feynman in Uran · Seznam fizikalnih vsebin in Uran ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Richard Phillips Feynman in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Richard Phillips Feynman in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda ·
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Richard Phillips Feynman in Wolfgang Ernst Pauli · Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Ernst Pauli ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Richard Phillips Feynman in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin
Richard Phillips Feynman 103 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 51, indeks Jaccard je 2.18% = 51 / (103 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: