Kazalo
55 odnosi: Abbe-Königova prizma, Abbejev refraktometer, Abbejeva prizma, Abbejevo število, Asteroid, Asteroidni pas, Carl Zeiss, Daljinomer, Daljnogled, Doktorat, Eisenach, Fizik, Fizika, Fotoaparat, Frankfurt ob Majni, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Johann Wolfgang von Goethe, Joseph-Louis de Lagrange, Kotna ločljivost, Krater (razločitev), Leča (optika), Lega, Ločljivost mikroskopa, Lomni količnik, Luna, Mikroskop, Nemčija, Nemško cesarstvo, Nemci, Numerična apertura, Objektiv, Optični instrument, Optik, Optika, Porro-Abbejeva prizma, Poslovnež, Povečava, Prizma, Refraktometer, Severnonemška konfederacija, Sferna aberacija, Tovarna, Trigonometrična funkcija, Turingija, Uklon, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Univerza v Göttingenu, Valovna dolžina, Wilhelm Eduard Weber, ... Razširi indeks (5 več) »
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Diplomiranci Univerze v Jeni
- Nemški ateisti
- Predavatelji na Univerzi v Jeni
- Člani Pruske akademije znanosti
Abbe-Königova prizma
Abbe-Königova prizma. Abbe-Königova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Ernst Karl Abbe in Abbe-Königova prizma
Abbejev refraktometer
Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.
Poglej Ernst Karl Abbe in Abbejev refraktometer
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Ernst Karl Abbe in Abbejeva prizma
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.
Poglej Ernst Karl Abbe in Abbejevo število
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Ernst Karl Abbe in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Ernst Karl Abbe in Asteroidni pas
Carl Zeiss
Carl Zeiss, nemški optik in podjetnik, * 11. september 1816, Weimar, Nemčija, † 3. december 1888, Jena, Nemčija.
Poglej Ernst Karl Abbe in Carl Zeiss
Daljinomer
prizmo iz leta 1899 Daljinomér (tudi razdaljemér) je merilna priprava za merjenje razdalje od opazovalca do tarče na primer pri rabi v geodeziji, pri določevanju goriščne razdalje v fotografiji ali točnem namerjanju z orožjem.
Poglej Ernst Karl Abbe in Daljinomer
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Ernst Karl Abbe in Daljnogled
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Ernst Karl Abbe in Doktorat
Eisenach
Eisenach je mesto v Turingiji v Nemčiji z 42.000 prebivalci, ki leži 50 kilometrov zahodno od Erfurta, 70 km jugovzhodno od Kassla in 150 km severovzhodno od Frankfurta.
Poglej Ernst Karl Abbe in Eisenach
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Ernst Karl Abbe in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Ernst Karl Abbe in Fizika
Fotoaparat
Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.
Poglej Ernst Karl Abbe in Fotoaparat
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Ernst Karl Abbe in Frankfurt ob Majni
Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.
Poglej Ernst Karl Abbe in Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Ernst Karl Abbe in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Ernst Karl Abbe in Johann Wolfgang von Goethe
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Ernst Karl Abbe in Joseph-Louis de Lagrange
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Ernst Karl Abbe in Kotna ločljivost
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Ernst Karl Abbe in Krater (razločitev)
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Ernst Karl Abbe in Leča (optika)
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Ernst Karl Abbe in Lega
Ločljivost mikroskopa
Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.
Poglej Ernst Karl Abbe in Ločljivost mikroskopa
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Ernst Karl Abbe in Lomni količnik
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Ernst Karl Abbe in Luna
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Ernst Karl Abbe in Mikroskop
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ernst Karl Abbe in Nemčija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Ernst Karl Abbe in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Ernst Karl Abbe in Nemci
Numerična apertura
Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.
Poglej Ernst Karl Abbe in Numerična apertura
Objektiv
Objektív je element optičnih naprav.
Poglej Ernst Karl Abbe in Objektiv
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Poglej Ernst Karl Abbe in Optični instrument
Optik
Optik je strokovnjak oz.
Poglej Ernst Karl Abbe in Optik
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Ernst Karl Abbe in Optika
Porro-Abbejeva prizma
Porro-Abbejeva prizma Porro-Abbejeva prizma (tudi Abbe-Porrova prizma) je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Ernst Karl Abbe in Porro-Abbejeva prizma
Poslovnež
Coca-Cola, januarja 2007 na uvodni plenumski seji ekonomskega foruma v Davosu Poslôvnež (tudi bíznismen - iz angleščine: businessman, ženska oblika poslovnica, poslovna ženska) je človek, ki pomembno prispeva k poslovanju podjetja.
Poglej Ernst Karl Abbe in Poslovnež
Povečava
Povečava je odnos med navidezno in resnično velikostjo predmeta, ki ga opazujemo s pomočjo optične naprave.
Poglej Ernst Karl Abbe in Povečava
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Ernst Karl Abbe in Prizma
Refraktometer
ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.
Poglej Ernst Karl Abbe in Refraktometer
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Poglej Ernst Karl Abbe in Severnonemška konfederacija
Sferna aberacija
Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.
Poglej Ernst Karl Abbe in Sferna aberacija
Tovarna
1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.
Poglej Ernst Karl Abbe in Tovarna
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Ernst Karl Abbe in Trigonometrična funkcija
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Ernst Karl Abbe in Turingija
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Ernst Karl Abbe in Uklon
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Ernst Karl Abbe in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Ernst Karl Abbe in Univerza v Göttingenu
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Ernst Karl Abbe in Valovna dolžina
Wilhelm Eduard Weber
Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.
Poglej Ernst Karl Abbe in Wilhelm Eduard Weber
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Poglej Ernst Karl Abbe in Znanstveno delo
14. januar
14.
Poglej Ernst Karl Abbe in 14. januar
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ernst Karl Abbe in 1840
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ernst Karl Abbe in 1905
23. januar
23.
Poglej Ernst Karl Abbe in 23. januar
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Göttingenu
Diplomiranci Univerze v Jeni
Nemški ateisti
Predavatelji na Univerzi v Jeni
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Ernst Abbe.