Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Comptonova valovna dolžina

Index Comptonova valovna dolžina

Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.

Kazalo

  1. 26 odnosi: Arthur Holly Compton, Atom vodika, Bohrov polmer, CODATA, Comptonov pojav, Dolžina, Einsteinov zapis, Elektron, Energija, Fizikalna konstanta, Foton, Hitrost svetlobe, Klasični polmer elektrona, Konstanta fine strukture, Kvantna mehanika, Meter, Mirovna masa, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Osnovni delec, Osnovni naboj, Planckova konstanta, Rydbergova konstanta, Schrödingerjeva enačba, Sipanje, Vakuum, Valovna dolžina.

  2. Atomska fizika

Arthur Holly Compton

Arthur Holly Compton, ameriški fizik, * 10. september 1892, Wooster, Ohio, ZDA, † 15. marec 1962, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Arthur Holly Compton

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Atom vodika

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Bohrov polmer

CODATA

CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).

Poglej Comptonova valovna dolžina in CODATA

Comptonov pojav

Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Comptonov pojav

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Dolžina

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Einsteinov zapis

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Elektron

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Energija

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Fizikalna konstanta

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Foton

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Hitrost svetlobe

Klasični polmer elektrona

Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Klasični polmer elektrona

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Konstanta fine strukture

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Kvantna mehanika

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Meter

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Mirovna masa

Narodni urad za standarde in tehnologijo

200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Narodni urad za standarde in tehnologijo

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Osnovni delec

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Osnovni naboj

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Planckova konstanta

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Rydbergova konstanta

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Schrödingerjeva enačba

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Sipanje

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Vakuum

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Poglej Comptonova valovna dolžina in Valovna dolžina

Glej tudi

Atomska fizika