Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin

Kilogram vs. Seznam fizikalnih vsebin

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Amper in Kilogram · Amper in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Atmosfera (enota) in Kilogram · Atmosfera (enota) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Kilogram · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Avogadrova konstanta in Kilogram · Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Cezij in Kilogram · Cezij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

CODATA

CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).

CODATA in Kilogram · CODATA in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Džul in Kilogram · Džul in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Dolžina in Kilogram · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.

E = mc² in Kilogram · E = mc² in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Električna napetost in Kilogram · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Električna prevodnost in Kilogram · Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Kilogram · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Elektromagnetna interakcija in Kilogram · Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Kilogram · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Frekvenca in Kilogram · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Gostota in Kilogram · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Gravitacijsko polje in Kilogram · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hallov pojav

Hallov pojav je nastanek električne napetosti med stenama tokovodnika, ki ga postavimo v magnetno polje.

Hallov pojav in Kilogram · Hallov pojav in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Hitrost in Kilogram · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Hitrost svetlobe in Kilogram · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Iridij in Kilogram · Iridij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Izotop in Kilogram · Izotop in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Izpeljana enota SI in Kilogram · Izpeljana enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jedrska elektrarna

Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.

Jedrska elektrarna in Kilogram · Jedrska elektrarna in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kandela

Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.

Kandela in Kilogram · Kandela in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Kilogram in Kripton · Kripton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Kilogram in Liter · Liter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Kilogram in Magnetni pretok · Magnetni pretok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Kilogram in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Kilogram in Mednarodni sistem enot · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Kilogram in Meroslovje · Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Kilogram in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Kilogram in Milimeter · Milimeter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Kilogram in Moč · Moč in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Kilogram in Mol (enota) · Mol (enota) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Kilogram in Nature · Nature in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Kilogram in Newton · Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Kilogram in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Kilogram in Osnovna enota SI · Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Kilogram in Paskal · Paskal in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Kilogram in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Kilogram in Platina · Platina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Kilogram in Površina · Površina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.

Kilogram in Predpone SI · Predpone SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Kilogram in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Kilogram in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Kilogram in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Kilogram in Silicij · Seznam fizikalnih vsebin in Silicij · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Kilogram in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Kilogram in Standardni odklon · Seznam fizikalnih vsebin in Standardni odklon · Poglej več »

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Kilogram in Svetilnost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetilnost · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Kilogram in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Kilogram in Teža · Seznam fizikalnih vsebin in Teža · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Kilogram in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Kilogram in Teorija · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Kilogram in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Kilogram in Tona · Seznam fizikalnih vsebin in Tona · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Kilogram in Toplotna prevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).

Kilogram in Trdota · Seznam fizikalnih vsebin in Trdota · Poglej več »

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Kilogram in Vat · Seznam fizikalnih vsebin in Vat · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Kilogram in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Kilogram in Volt · Seznam fizikalnih vsebin in Volt · Poglej več »

Vzgon

sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.

Kilogram in Vzgon · Seznam fizikalnih vsebin in Vzgon · Poglej več »

Weber (enota)

Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.

Kilogram in Weber (enota) · Seznam fizikalnih vsebin in Weber (enota) · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Kilogram in Zlitina · Seznam fizikalnih vsebin in Zlitina · Poglej več »