Gostota električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Gostota električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin

Gostota električnega polja vs. Seznam fizikalnih vsebin

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Amper in Gostota električnega polja · Amper in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Anizotropija

Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.

Anizotropija in Gostota električnega polja · Anizotropija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Brezrazsežna količina in Gostota električnega polja · Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Coulomb in Gostota električnega polja · Coulomb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Dielektričnost in Gostota električnega polja · Dielektričnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.

Dielektrik in Gostota električnega polja · Dielektrik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Divergenca

Divergenca vektorskega polja \mathbf.

Divergenca in Gostota električnega polja · Divergenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dvolomnost

Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.

Dvolomnost in Gostota električnega polja · Dvolomnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna polarizacija

Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.

Električna polarizacija in Gostota električnega polja · Električna polarizacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Gostota električnega polja · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni pretok

Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.

Električni pretok in Gostota električnega polja · Električni pretok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Električno polje in Gostota električnega polja · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Elektrotehnika in Gostota električnega polja · Elektrotehnika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Feroelektrik

Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.

Feroelektrik in Gostota električnega polja · Feroelektrik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Gostota električnega polja · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Fizikalna količina in Gostota električnega polja · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Gostota električnega polja in Gostota magnetnega polja · Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Gostota električnega polja in Gostota naboja · Gostota naboja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Gostota električnega polja in Influenčna konstanta · Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Intenzivna količina

Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.

Gostota električnega polja in Intenzivna količina · Intenzivna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izotropija

Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.

Gostota električnega polja in Izotropija · Izotropija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Gostota električnega polja in Jakost električnega polja · Jakost električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Gostota električnega polja in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Gostota električnega polja in Nelinearna optika · Nelinearna optika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Gostota električnega polja in Polje (fizika) · Polje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pravokotnost

pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.

Gostota električnega polja in Pravokotnost · Pravokotnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Gostota električnega polja in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Gostota električnega polja in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Gostota električnega polja in Tenzor · Seznam fizikalnih vsebin in Tenzor · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Gostota električnega polja in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Gostota električnega polja in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Gostota električnega polja in Volt · Seznam fizikalnih vsebin in Volt · Poglej več »

Zakon o električnem pretoku

Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.

Gostota električnega polja in Zakon o električnem pretoku · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o električnem pretoku · Poglej več »