Kazalo
30 odnosi: Atom, Detektor svetlobe, Dopiranje, ElektriÄni krog, ElektriÄni tok, ElektriÄni upor, Elektron, Elektronska vrzel, Fotoaparat, Fotodioda, FotoelektriÄni pojav, Foton, Frekvenca, Gostota svetlobnega toka, InfrardeÄa spektroskopija, InfrardeÄe valovanje, Kadmij, Latenca, Om, Polprevodnik, Prepovedani pas, Prevodni pas, Sekunda, SvetleÄa dioda, Svetloba, Temperatura, Upor (elektrotehnika), ValenÄni pas, Vidni spekter, Zvok.
- Tipala
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo veÄ razstaviti.
Poglej Fotoupornik in Atom
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Poglej Fotoupornik in Detektor svetlobe
Dopiranje
Dopiranje je v proizvodnji polprevodnikov postopek vnosa neÄistoÄ (v izredno majhnih koliÄinah, v sledeh) v Äiste oziroma prave polprevodnike, da bi spremenili njihove elektriÄne lastnosti.
Poglej Fotoupornik in Dopiranje
ElektriÄni krog
EléktriÄni króg ali eléktriÄno vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.
Poglej Fotoupornik in ElektriÄni krog
ElektriÄni tok
EléktriÄni tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev elektriÄnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem elektriÄnem prevodniku.
Poglej Fotoupornik in ElektriÄni tok
ElektriÄni upor
EléktriÄni upòr ali eléktriÄna upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška koliÄina, doloÄena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na elektriÄnem uporniku in tokom I, ki teÄe skozenj: V elektrotehniki koliÄino po navadi imenujejo elektriÄna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje elektriÄni upor.
Poglej Fotoupornik in ElektriÄni upor
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim elektriÄnim nabojem 1,6 As.
Poglej Fotoupornik in Elektron
Elektronska vrzel
Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (obiÄajno v valenÄnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.
Poglej Fotoupornik in Elektronska vrzel
Fotoaparat
Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.
Poglej Fotoupornik in Fotoaparat
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardeÄo, ultravijoliÄno ali rentgensko svetlobo, pojavi elektriÄna napetost (oz. steÄe elektriÄni tok), ki je odvisen od moÄi vpadne svetlobe.
Poglej Fotoupornik in Fotodioda
FotoelektriÄni pojav
FotoelektriÄni pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoliÄnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Fotoupornik in FotoelektriÄni pojav
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Fotoupornik in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna koliÄina, doloÄena kot število ponavljajoÄih se dogodkov v Äasovni enoti.
Poglej Fotoupornik in Frekvenca
Gostota svetlobnega toka
Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna koliÄina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v Äasovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot doloÄa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.
Poglej Fotoupornik in Gostota svetlobnega toka
InfrardeÄa spektroskopija
InfrardeÄi spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR InfrardeÄa spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeÄe svetlobe s snovjo.
Poglej Fotoupornik in InfrardeÄa spektroskopija
InfrardeÄe valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardeÄem (»termalnem«) obmoÄju ÍnfrardéÄe sévanje oznaÄuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Fotoupornik in InfrardeÄe valovanje
Kadmij
Kádmij je kemiÄni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Fotoupornik in Kadmij
Latenca
Latenca je Äas, ki preteÄe od uporabniške zahteve do kakršnega koli odziva sistema, od katerega odziv priÄakujemo.
Poglej Fotoupornik in Latenca
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje elektriÄnega upora (elektriÄne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med elektriÄno napetostjo in elektriÄnim tokom, znano kot Ohmov zakon.
Poglej Fotoupornik in Om
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti elektriÄnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega elektriÄnega prevodnika.
Poglej Fotoupornik in Polprevodnik
Prepovedani pas
Prepovedani pas je energijski pas v obmoÄju od vrha valenÄnega pasu do zaÄetka prevodnega pasu.
Poglej Fotoupornik in Prepovedani pas
Prevodni pas
Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni niÄli ležal nad valenÄnim pasom.
Poglej Fotoupornik in Prevodni pas
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, vÄasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI Äasa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni niÄli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Fotoupornik in Sekunda
SvetleÄa dioda
SvetleÄa dioda (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je polprevodniški elektronski element.
Poglej Fotoupornik in SvetleÄa dioda
Svetloba
valovne dolžine (rdeÄa) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loÄi. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri razliÄnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Fotoupornik in Svetloba
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z doloÄeno povpreÄno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upoÄasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veliÄin in termodinamiÄnih spremenljivk, ki doloÄa toplotno stanje teles.
Poglej Fotoupornik in Temperatura
Upor (elektrotehnika)
DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoÄ nepogrešljivih) elektrotehniÄnih in elektronskih elementov, Äigar glavna veliÄina je upornost (v fiziki elektriÄni upor) oz.
Poglej Fotoupornik in Upor (elektrotehnika)
ValenÄni pas
ValenÄni pas je za elektrone najvišja energija, ki bi jo lahko imeli elektroni v snovi pri absolutni niÄli.
Poglej Fotoupornik in ValenÄni pas
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optiÄni spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi Äloveško oko.
Poglej Fotoupornik in Vidni spekter
Zvok
Zvók ali zvoÄno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastiÄnost, v slišnem obmoÄju frekvenc.
Poglej Fotoupornik in Zvok