Enačba Ciolkovskega in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Enačba Ciolkovskega in Seznam fizikalnih vsebin

Enačba Ciolkovskega vs. Seznam fizikalnih vsebin

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Delta v

Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.

Delta v in Enačba Ciolkovskega · Delta v in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Diferencialna enačba in Enačba Ciolkovskega · Diferencialna enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Enačba Ciolkovskega in Galilejeva transformacija · Galilejeva transformacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Enačba Ciolkovskega in Gibalna količina · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Enačba Ciolkovskega in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Enačba Ciolkovskega in Gravitacijsko polje · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Enačba Ciolkovskega in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Enačba Ciolkovskega in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Enačba Ciolkovskega in Inercialni opazovalni sistem · Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Enačba Ciolkovskega in Integral · Integral in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Enačba Ciolkovskega in Izrek o gibalni količini · Izrek o gibalni količini in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Enačba Ciolkovskega in Klasična mehanika · Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lorentzev faktor

Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.

Enačba Ciolkovskega in Lorentzev faktor · Lorentzev faktor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Enačba Ciolkovskega in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masni pretok

Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.

Enačba Ciolkovskega in Masni pretok · Masni pretok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Enačba Ciolkovskega in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Enačba Ciolkovskega in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Enačba Ciolkovskega in Pospešek · Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Enačba Ciolkovskega in Siméon-Denis Poisson · Seznam fizikalnih vsebin in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Enačba Ciolkovskega in Skalar · Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Poglej več »

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Enačba Ciolkovskega in Sunek sile · Seznam fizikalnih vsebin in Sunek sile · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Enačba Ciolkovskega in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Enačba Ciolkovskega in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Enačba Ciolkovskega in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Enačba Ciolkovskega in Ubežna hitrost · Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost · Poglej več »

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Enačba Ciolkovskega in Upor sredstva · Seznam fizikalnih vsebin in Upor sredstva · Poglej več »

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Enačba Ciolkovskega in Variacijski račun · Seznam fizikalnih vsebin in Variacijski račun · Poglej več »