Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Aditivna konstanta, Amplituda, Centralna sila, Centripetalna sila, Eksponentna funkcija, Električni potencial, Elektrostatika, Elipsa, Energija, Euler-Lagrangeeva enačba, Fazna razlika, Fourierova vrsta, Harmonični oscilator, Hiperbola, Izsrednost, Joseph Louis François Bertrand, Kotna hitrost, Kroženje, Krožnica, Krog, Mehanika, Neskončnost, Ohranitveni zakon, Parabola, Perioda, Potencial, Potencialna energija, Pozitivno število, Racionalno število, Stožnica, Taylorjeva vrsta, Težnost, Tir, Vrtilna količina.
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Novo!!: Bertrandov izrek in Aditivna konstanta · Poglej več »
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Novo!!: Bertrandov izrek in Amplituda · Poglej več »
Centralna sila
Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.
Novo!!: Bertrandov izrek in Centralna sila · Poglej več »
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Novo!!: Bertrandov izrek in Centripetalna sila · Poglej več »
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Novo!!: Bertrandov izrek in Eksponentna funkcija · Poglej več »
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Novo!!: Bertrandov izrek in Električni potencial · Poglej več »
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Novo!!: Bertrandov izrek in Elektrostatika · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Bertrandov izrek in Elipsa · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Bertrandov izrek in Energija · Poglej več »
Euler-Lagrangeeva enačba
Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.
Novo!!: Bertrandov izrek in Euler-Lagrangeeva enačba · Poglej več »
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Novo!!: Bertrandov izrek in Fazna razlika · Poglej več »
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Novo!!: Bertrandov izrek in Fourierova vrsta · Poglej več »
Harmonični oscilator
Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.
Novo!!: Bertrandov izrek in Harmonični oscilator · Poglej več »
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Novo!!: Bertrandov izrek in Hiperbola · Poglej več »
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Novo!!: Bertrandov izrek in Izsrednost · Poglej več »
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Novo!!: Bertrandov izrek in Joseph Louis François Bertrand · Poglej več »
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Novo!!: Bertrandov izrek in Kotna hitrost · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Bertrandov izrek in Kroženje · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Bertrandov izrek in Krožnica · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Bertrandov izrek in Krog · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Bertrandov izrek in Mehanika · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Bertrandov izrek in Neskončnost · Poglej več »
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Novo!!: Bertrandov izrek in Ohranitveni zakon · Poglej več »
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Novo!!: Bertrandov izrek in Parabola · Poglej več »
Perioda
Perioda je lahko.
Novo!!: Bertrandov izrek in Perioda · Poglej več »
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Novo!!: Bertrandov izrek in Potencial · Poglej več »
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Novo!!: Bertrandov izrek in Potencialna energija · Poglej več »
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Novo!!: Bertrandov izrek in Pozitivno število · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: Bertrandov izrek in Racionalno število · Poglej več »
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Novo!!: Bertrandov izrek in Stožnica · Poglej več »
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a. Če ta vrsta konvergira za vsak x v intervalu (a-r, a+r) in je vsota enaka f(x), se funkcija f(x) imenuje analitična.
Novo!!: Bertrandov izrek in Taylorjeva vrsta · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Bertrandov izrek in Težnost · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Bertrandov izrek in Tir · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Bertrandov izrek in Vrtilna količina · Poglej več »
