Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Red velikosti in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Red velikosti in Seznam fizikalnih vsebin

Red velikosti vs. Seznam fizikalnih vsebin

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Red velikosti in Seznam fizikalnih vsebin

Red velikosti in Seznam fizikalnih vsebin še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomska enota, Dan, Džul, Dolžina, Elektronvolt, Energija, Erg, Fizika, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kilovatna ura, Leto, Liter, Masa, Meter, Mikrometer, Mikrosekunda, Milimeter, Osnovna enota SI, Podatomski delec, Površina, Predpone SI, Prostornina, Rimska cesta (galaksija), Sekunda, Seznam, Svetloba, Svetlobno leto, Tona, ..., Ura, Vesolje, Voda, Zemlja. Razširi indeks (4 več) »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Red velikosti · Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Dan in Red velikosti · Dan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Džul in Red velikosti · Džul in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Dolžina in Red velikosti · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Elektronvolt in Red velikosti · Elektronvolt in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Red velikosti · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Erg in Red velikosti · Erg in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Red velikosti · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Kelvin in Red velikosti · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Kilogram in Red velikosti · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Kilometer in Red velikosti · Kilometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilovatna ura

Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.

Kilovatna ura in Red velikosti · Kilovatna ura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Leto in Red velikosti · Leto in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Liter in Red velikosti · Liter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Red velikosti · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Meter in Red velikosti · Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Mikrometer in Red velikosti · Mikrometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mikrosekunda

Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.

Mikrosekunda in Red velikosti · Mikrosekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Milimeter in Red velikosti · Milimeter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Osnovna enota SI in Red velikosti · Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Podatomski delec

Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.

Podatomski delec in Red velikosti · Podatomski delec in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Površina in Red velikosti · Površina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.

Predpone SI in Red velikosti · Predpone SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Prostornina in Red velikosti · Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Red velikosti in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Red velikosti in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Red velikosti in Seznam · Seznam in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Red velikosti in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Red velikosti in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Red velikosti in Tona · Seznam fizikalnih vsebin in Tona · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Red velikosti in Ura · Seznam fizikalnih vsebin in Ura · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Red velikosti in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Red velikosti in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Red velikosti in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Red velikosti in Seznam fizikalnih vsebin

Red velikosti 82 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 1.47% = 34 / (82 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Red velikosti in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »