Kazalo
37 odnosi: Albert Einstein, Apsidna točka, Brezrazsežna količina, Cassini-Huygens, Einsteinove enačbe polja, Elektromagnetno polje, Ernst Pascual Jordan, Fizikalni zakon, Gibanje, Izvor, Konstanta, Kroženje, Lagrangeeva funkcija, Laplaceov operator, Machovo načelo, Načelo ekvivalentnosti, Osončje, Parameter, Planet, Pojav, Polje (fizika), Posebna teorija relativnosti, Poskus, Precesija, Prostor-čas, Robert Henry Dicke, Skalarno polje, Snov, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Standardni model, Težnost, Tenzorsko polje, Teoretična fizika, Vakuum, Valovna enačba, Vesoljska sonda.
- Teorije gravitacije
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Albert Einstein
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Apsidna točka
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Brezrazsežna količina
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Cassini-Huygens
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Einsteinove enačbe polja
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Elektromagnetno polje
Ernst Pascual Jordan
Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Brans-Dickeova teorija in Ernst Pascual Jordan
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Fizikalni zakon
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Gibanje
Izvor
Izvor je lahko.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Izvor
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Konstanta
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Kroženje
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Poglej Brans-Dickeova teorija in Lagrangeeva funkcija
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Laplaceov operator
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Machovo načelo
Načelo ekvivalentnosti
Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Načelo ekvivalentnosti
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Osončje
Parameter
Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Parameter
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Planet
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Pojav
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Polje (fizika)
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Posebna teorija relativnosti
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Poskus
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Precesija
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Prostor-čas
Robert Henry Dicke
Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Robert Henry Dicke
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Skalarno polje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Snov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Sonce
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Splošna teorija relativnosti
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Standardni model
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Težnost
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Tenzorsko polje
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Teoretična fizika
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Vakuum
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Valovna enačba
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Brans-Dickeova teorija in Vesoljska sonda
Glej tudi
Teorije gravitacije
Prav tako znan kot Jordan-Brans-Dickeova teorija.