Kazalo
28 odnosi: Albert Einstein, Antimaterija, E = mc², Energija, Eter (fizika), Geodetična precesija, Gibanje, Hitrost svetlobe, Isaac Newton, Josef Lense, Lorentzeva transformacija, Machovo načelo, Masa, Mehanika, Meritev, Pojav, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Pospešeno gibanje, Prostor, Satelit, Snov, Splošna teorija relativnosti, Svetloba, Telo (fizika), Tir, Vrtenje, Zemlja.
- Splošna teorija relativnosti
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Povlek prostora in Albert Einstein
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Poglej Povlek prostora in Antimaterija
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Povlek prostora in E = mc²
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Povlek prostora in Energija
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Povlek prostora in Eter (fizika)
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Poglej Povlek prostora in Geodetična precesija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Povlek prostora in Gibanje
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Povlek prostora in Hitrost svetlobe
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Povlek prostora in Isaac Newton
Josef Lense
Josef Lense, avstrijski matematik in fizik, * 28. oktober 1890, Dunaj, Avstrija, † 28. december 1985, München, Nemčija.
Poglej Povlek prostora in Josef Lense
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Povlek prostora in Lorentzeva transformacija
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Povlek prostora in Machovo načelo
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Povlek prostora in Masa
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Povlek prostora in Mehanika
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Povlek prostora in Meritev
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Povlek prostora in Pojav
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Povlek prostora in Posebna teorija relativnosti
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Povlek prostora in Pospešek
Pospešeno gibanje
Pospešêno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom spreminja po velikosti ali po smeri, pospešek pa je različen od nič.
Poglej Povlek prostora in Pospešeno gibanje
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Povlek prostora in Prostor
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Povlek prostora in Satelit
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Povlek prostora in Snov
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Povlek prostora in Splošna teorija relativnosti
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Povlek prostora in Svetloba
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Povlek prostora in Telo (fizika)
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Povlek prostora in Tir
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Povlek prostora in Vrtenje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Povlek prostora in Zemlja
Glej tudi
Splošna teorija relativnosti
Prav tako znan kot Lense-Thirringov pojav, Vrtinčenje prostora.