Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin

Gibalna količina vs. Seznam fizikalnih vsebin

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

D'Alembertovo načelo in Gibalna količina · D'Alembertovo načelo in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Fizikalna količina in Gibalna količina · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibalna količina in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Gibalna količina in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Gibalna količina in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Invariantnost

Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.

Gibalna količina in Invariantnost · Invariantnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Gibalna količina in Izrek o gibalni količini · Izrek o gibalni količini in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Gibalna količina in Klasična mehanika · Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Gibalna količina in Kondukcija · Kondukcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Gibalna količina in Kroneckerjeva delta · Kroneckerjeva delta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Gibalna količina in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Gibalna količina in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lorentzev faktor

Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.

Gibalna količina in Lorentzev faktor · Lorentzev faktor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Gibalna količina in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Gibalna količina in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Gibalna količina in Mirovna masa · Mirovna masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Gibalna količina in Načelo nedoločenosti · Načelo nedoločenosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Gibalna količina in Newton · Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Gibalna količina in Ohranitveni zakon · Ohranitveni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Operator (matematika)

Operátor je drugo ime za matematično operacijo.

Gibalna količina in Operator (matematika) · Operator (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Gibalna količina in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Gibalna količina in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Gibalna količina in Premo gibanje · Premo gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Gibalna količina in Prostor Minkowskega · Prostor Minkowskega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Gibalna količina in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Gibalna količina in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Gibalna količina in Skalar · Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Poglej več »

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Gibalna količina in Skalarni produkt · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt · Poglej več »

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Gibalna količina in Sunek sile · Seznam fizikalnih vsebin in Sunek sile · Poglej več »

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Gibalna količina in Težišče · Seznam fizikalnih vsebin in Težišče · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Gibalna količina in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Gibalna količina in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Gibalna količina in Translacija · Seznam fizikalnih vsebin in Translacija · Poglej več »

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Gibalna količina in Trenje · Seznam fizikalnih vsebin in Trenje · Poglej več »

Valovna funkcija

Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.

Gibalna količina in Valovna funkcija · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna funkcija · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Gibalna količina in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Gibalna količina in Vektor četverec · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor četverec · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Gibalna količina in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Gibalna količina in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Gibalna količina in Werner Karl Heisenberg · Seznam fizikalnih vsebin in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »