Kazalo
13 odnosi: Gravitacijsko polje, Lastni čas, Metrika, Načelo ekvivalentnosti, Norma (matematika), Paul Ehrenfest, Prostor, Prostor-čas, Splošna teorija relativnosti, Temperatura, Termodinamika, Toplotno ravnovesje, Ukrivljenost.
- Kvantna mehanika
- Splošna teorija relativnosti
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Gravitacijsko polje
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Lastni čas
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Metrika
Načelo ekvivalentnosti
Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Načelo ekvivalentnosti
Norma (matematika)
Norma (oznaka ||\overrightarrow a || \, za vektor \overrightarrow a \) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Norma (matematika)
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Paul Ehrenfest
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Prostor
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Prostor-čas
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Splošna teorija relativnosti
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Termodinamika
Toplotno ravnovesje
Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Toplotno ravnovesje
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Ehrenfest-Tolmanov pojav in Ukrivljenost
Glej tudi
Kvantna mehanika
Splošna teorija relativnosti
Prav tako znan kot Tolman-Ehrenfestov pojav.