Podobnosti med Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin
Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin še 85 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Antimaterija, Astronomska enota, Atomsko jedro, Barion, Bozon, Brans-Dickeova teorija, Charles Augustin de Coulomb, CODATA, Coulombov zakon, Einsteinove enačbe polja, Električni naboj, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Energija, Energijska gostota, Fermion, Fizika, Fizikalna konstanta, Foton, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussova gravitacijska konstanta, Gostota, Gravitacijska leča, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Helij, Henry Cavendish, Hitrost svetlobe, Influenčna konstanta, ..., Interferometrija, Isaac Newton, Jakov Borisovič Zeldovič, John Henry Poynting, Keplerjevi zakoni, Konstanta fine strukture, Kozmološka konstanta, Laser, Lega, Litij, Loránd Eötvös, Marie Alfred Cornu, Masa, Meritev, Naravne enote, Nature, Nebesna mehanika, Nevtron, Newton, Nuovo Cimento, Osnovna enota SI, Osnovna sila, Osnovni naboj, Paul Adrien Maurice Dirac, Physical Review Letters, Planckov čas, Planckov sistem enot, Planckova dolžina, Planckova konstanta, Planckova masa, Planet, Poissonova enačba, Prosti pad, Proton, Prvi zakon termodinamike, Red velikosti, Robert J. Scherrer, Rubidij, Sidersko leto, Sila, Skalarno polje, Snov, Sončev dan, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Svetloba, Svinec, Težni pospešek, Težnost, Ubežna hitrost, Vakuum, Voda, Vztrajnost, Vzvoj, Zemlja. Razširi indeks (55 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Gravitacijska konstanta · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Antimaterija in Gravitacijska konstanta · Antimaterija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Gravitacijska konstanta · Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Gravitacijska konstanta · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Barion in Gravitacijska konstanta · Barion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Bozon in Gravitacijska konstanta · Bozon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Brans-Dickeova teorija in Gravitacijska konstanta · Brans-Dickeova teorija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Charles Augustin de Coulomb
sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
Charles Augustin de Coulomb in Gravitacijska konstanta · Charles Augustin de Coulomb in Seznam fizikalnih vsebin ·
CODATA
CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).
CODATA in Gravitacijska konstanta · CODATA in Seznam fizikalnih vsebin ·
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Coulombov zakon in Gravitacijska konstanta · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Einsteinove enačbe polja in Gravitacijska konstanta · Einsteinove enačbe polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Gravitacijska konstanta · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Elektromagnetna interakcija in Gravitacijska konstanta · Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Gravitacijska konstanta · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Gravitacijska konstanta · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Energijska gostota in Gravitacijska konstanta · Energijska gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Fermion in Gravitacijska konstanta · Fermion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Gravitacijska konstanta · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Gravitacijska konstanta · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Gravitacijska konstanta · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Gaussov gravitacijski zakon in Gravitacijska konstanta · Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Gaussova gravitacijska konstanta in Gravitacijska konstanta · Gaussova gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Gravitacijska konstanta · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Gravitacijska konstanta in Gravitacijska leča · Gravitacijska leča in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Gravitacijska konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Gravitacijska sklopitvena konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijska konstanta in Gravitacijsko polje · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Gravitacijska konstanta in Helij · Helij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Gravitacijska konstanta in Henry Cavendish · Henry Cavendish in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Gravitacijska konstanta in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Gravitacijska konstanta in Influenčna konstanta · Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Gravitacijska konstanta in Interferometrija · Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Gravitacijska konstanta in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakov Borisovič Zeldovič
Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.
Gravitacijska konstanta in Jakov Borisovič Zeldovič · Jakov Borisovič Zeldovič in Seznam fizikalnih vsebin ·
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Gravitacijska konstanta in John Henry Poynting · John Henry Poynting in Seznam fizikalnih vsebin ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Gravitacijska konstanta in Keplerjevi zakoni · Keplerjevi zakoni in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Gravitacijska konstanta in Konstanta fine strukture · Konstanta fine strukture in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.
Gravitacijska konstanta in Kozmološka konstanta · Kozmološka konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Gravitacijska konstanta in Laser · Laser in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Gravitacijska konstanta in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin ·
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Gravitacijska konstanta in Litij · Litij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Gravitacijska konstanta in Loránd Eötvös · Loránd Eötvös in Seznam fizikalnih vsebin ·
Marie Alfred Cornu
Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.
Gravitacijska konstanta in Marie Alfred Cornu · Marie Alfred Cornu in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Gravitacijska konstanta in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Gravitacijska konstanta in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Gravitacijska konstanta in Naravne enote · Naravne enote in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Gravitacijska konstanta in Nature · Nature in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Gravitacijska konstanta in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Gravitacijska konstanta in Nevtron · Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Gravitacijska konstanta in Newton · Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nuovo Cimento
Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Gravitacijska konstanta in Nuovo Cimento · Nuovo Cimento in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Gravitacijska konstanta in Osnovna enota SI · Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Gravitacijska konstanta in Osnovna sila · Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Gravitacijska konstanta in Osnovni naboj · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Gravitacijska konstanta in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Gravitacijska konstanta in Physical Review Letters · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckov čas
Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).
Gravitacijska konstanta in Planckov čas · Planckov čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Gravitacijska konstanta in Planckov sistem enot · Planckov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Gravitacijska konstanta in Planckova dolžina · Planckova dolžina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Gravitacijska konstanta in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Gravitacijska konstanta in Planckova masa · Planckova masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Gravitacijska konstanta in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Gravitacijska konstanta in Poissonova enačba · Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Gravitacijska konstanta in Prosti pad · Prosti pad in Seznam fizikalnih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Gravitacijska konstanta in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Gravitacijska konstanta in Prvi zakon termodinamike · Prvi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin ·
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Gravitacijska konstanta in Red velikosti · Red velikosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert J. Scherrer
Robert J. Scherrer, ameriški fizik, kozmolog in pisatelj.
Gravitacijska konstanta in Robert J. Scherrer · Robert J. Scherrer in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Gravitacijska konstanta in Rubidij · Rubidij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Gravitacijska konstanta in Sidersko leto · Seznam fizikalnih vsebin in Sidersko leto ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Gravitacijska konstanta in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila ·
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Gravitacijska konstanta in Skalarno polje · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Gravitacijska konstanta in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Gravitacijska konstanta in Sončev dan · Seznam fizikalnih vsebin in Sončev dan ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Gravitacijska konstanta in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Gravitacijska konstanta in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Gravitacijska konstanta in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Gravitacijska konstanta in Svinec · Seznam fizikalnih vsebin in Svinec ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Gravitacijska konstanta in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Gravitacijska konstanta in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Gravitacijska konstanta in Ubežna hitrost · Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Gravitacijska konstanta in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Gravitacijska konstanta in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda ·
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Gravitacijska konstanta in Vztrajnost · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnost ·
Vzvoj
Prikaz vzvoja tanke osi, pritrjene na enem koncu na nepomično oporo jelka pod vplivom vzvoja Vzvòj ali torzíja (tórzija) je v mehaniki trdnin obremenitev trdnega telesa pod vplivom navora dvojice sil pravokotnih na vzdolžno os telesa.
Gravitacijska konstanta in Vzvoj · Seznam fizikalnih vsebin in Vzvoj ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Gravitacijska konstanta in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin
Gravitacijska konstanta 108 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 85, indeks Jaccard je 3.62% = 85 / (108 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: