Kazalo
36 odnosi: Antikvark, Beseda, Elektromagnetna interakcija, Enačba, Feynmanov graf, Foton, Freeman John Dyson, Gibanje, Gluon, Gravitacijska singularnost, Hitrost, Hitrost svetlobe, Interakcija, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Lagrangeeva funkcija, Matematična singularnost, Močna jedrska sila, Murray Gell-Mann, Negativno število, Neskončnost, Osnovni delec, Pingvini, Pot, Pozitivno število, Pozitron, Prostor-čas, Renormalizacija, Richard Phillips Feynman, Statistična mehanika, Težnost, Točka, Topologija, Univerza Harvard, Verjetnost, Vsota.
- Diagrami
- Kvantna teorija polja
- Osnovni fizikalni koncepti
- Richard Phillips Feynman
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Feynmanov diagram in Antikvark
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Feynmanov diagram in Beseda
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Feynmanov diagram in Elektromagnetna interakcija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Feynmanov diagram in Enačba
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Feynmanov diagram in Feynmanov graf
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Feynmanov diagram in Foton
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Feynmanov diagram in Freeman John Dyson
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Feynmanov diagram in Gibanje
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Feynmanov diagram in Gluon
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Poglej Feynmanov diagram in Gravitacijska singularnost
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Feynmanov diagram in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Feynmanov diagram in Hitrost svetlobe
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Feynmanov diagram in Interakcija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Feynmanov diagram in Kvantna mehanika
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Feynmanov diagram in Kvantna teorija polja
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Poglej Feynmanov diagram in Lagrangeeva funkcija
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Feynmanov diagram in Matematična singularnost
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Feynmanov diagram in Močna jedrska sila
Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.
Poglej Feynmanov diagram in Murray Gell-Mann
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Feynmanov diagram in Negativno število
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Feynmanov diagram in Neskončnost
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Feynmanov diagram in Osnovni delec
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Feynmanov diagram in Pingvini
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Feynmanov diagram in Pot
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Feynmanov diagram in Pozitivno število
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Feynmanov diagram in Pozitron
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Feynmanov diagram in Prostor-čas
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Poglej Feynmanov diagram in Renormalizacija
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Feynmanov diagram in Richard Phillips Feynman
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Feynmanov diagram in Statistična mehanika
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Feynmanov diagram in Težnost
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Feynmanov diagram in Točka
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Feynmanov diagram in Topologija
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Poglej Feynmanov diagram in Univerza Harvard
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Feynmanov diagram in Verjetnost
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Feynmanov diagram in Vsota