Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Efektivna masa

Index Efektivna masa

Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.

Kazalo

  1. 13 odnosi: Cinkov oksid, Elektron, Elektronska vrzel, Germanij, Kristal, Mirovna masa, Newtonovi zakoni gibanja, Planckova konstanta, Pospešek, Reducirana masa, Silicij, Tenzor, Valovni vektor.

  2. Fizika kondenzirane snovi
  3. Masa

Cinkov oksid

Cinkov oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo ZnO.

Poglej Efektivna masa in Cinkov oksid

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Efektivna masa in Elektron

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.

Poglej Efektivna masa in Elektronska vrzel

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Poglej Efektivna masa in Germanij

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Poglej Efektivna masa in Kristal

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Poglej Efektivna masa in Mirovna masa

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Efektivna masa in Newtonovi zakoni gibanja

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Efektivna masa in Planckova konstanta

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Efektivna masa in Pospešek

Reducirana masa

Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.

Poglej Efektivna masa in Reducirana masa

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Efektivna masa in Silicij

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Poglej Efektivna masa in Tenzor

Valovni vektor

Valóvni véktor (oznaka k) je ena od količin, s katero se opredeli potujoče valovanje.

Poglej Efektivna masa in Valovni vektor

Glej tudi

Fizika kondenzirane snovi

Masa