Podobnosti med Atom in Seznam fizikalnih vsebin
Atom in Seznam fizikalnih vsebin še 88 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Amedeo Avogadro, Avogadrova konstanta, Žarek gama, Bizmut, Coulombov zakon, Delčnovalovna dualnost, Delec alfa, Delec beta, Demokrit, Devterij, Dušik, E = mc², Eksotermna reakcija, Elektrika in magnetizem, Elektron, Elektronvolt, Elektrostatika, Endotermna reakcija, Energijski nivo, Enota atomske mase, Epikur, Ernest Rutherford, Fermion, Foton, Gluon, Hidrostatično ravnovesje, Hitrost svetlobe, Ion, Ionizacijska energija, ..., Ionski kristal, Izotop, James Chadwick, Jedrska cepitev, Jedrski razpad, Jedrsko zlivanje, John Dalton, Joseph John Thomson, Kemična vez, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kilogram, Klasična mehanika, Kositer, Kovalentna vez, Kozmični žarki, Kristal, Kvantna mehanika, Kvark, Levkip, Masno število, Meter, Mirovna masa, Močna jedrska sila, Mol (enota), Molekula, Nerazločljiva delca, Nevtrino, Newtonovi zakoni gibanja, Nikelj, Nukleon, Ogljik, Orbitala, Osnovna sila, Osnovni delec, Osončje, Paulijevo izključitveno načelo, Physical Review, Plin, Prometij, Radij, Radioaktivnost, Razpad beta, Razpolovni čas, Ruđer Josip Bošković, Snov, Spektroskopija, Spojina, Stacionarno stanje, Standardni model, Tehnecij, Tritij, Umeritveni bozon, Uran, Vodik, Vrstno število, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (58 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Atom · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Amedeo Avogadro
''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Amedeo Avogadro in Atom · Amedeo Avogadro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Atom in Avogadrova konstanta · Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Atom in Žarek gama · Seznam fizikalnih vsebin in Žarek gama ·
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Atom in Bizmut · Bizmut in Seznam fizikalnih vsebin ·
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Atom in Coulombov zakon · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Atom in Delčnovalovna dualnost · Delčnovalovna dualnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Atom in Delec alfa · Delec alfa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Atom in Delec beta · Delec beta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Demokrit
Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Atom in Demokrit · Demokrit in Seznam fizikalnih vsebin ·
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Atom in Devterij · Devterij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Atom in Dušik · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Atom in E = mc² · E = mc² in Seznam fizikalnih vsebin ·
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Atom in Eksotermna reakcija · Eksotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Atom in Elektrika in magnetizem · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Atom in Elektron · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Atom in Elektronvolt · Elektronvolt in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Atom in Elektrostatika · Elektrostatika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Endotermna reakcija
Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.
Atom in Endotermna reakcija · Endotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Atom in Energijski nivo · Energijski nivo in Seznam fizikalnih vsebin ·
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Atom in Enota atomske mase · Enota atomske mase in Seznam fizikalnih vsebin ·
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Atom in Epikur · Epikur in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Atom in Ernest Rutherford · Ernest Rutherford in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Atom in Fermion · Fermion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Atom in Foton · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Atom in Gluon · Gluon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hidrostatično ravnovesje
Gre za ravnovesje med silo, ki hoče zvezdo stisniti tako, da bi se sesedla sama vase, in silo, ki jo hoče razgnati od znotraj navzven.
Atom in Hidrostatično ravnovesje · Hidrostatično ravnovesje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Atom in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Atom in Ion · Ion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Atom in Ionizacijska energija · Ionizacijska energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ionski kristal
oktaedrično geometrijo; takšna ureditev ionov se imenuje ''kubični najgostejši sklad''. Svetlo modro.
Atom in Ionski kristal · Ionski kristal in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Atom in Izotop · Izotop in Seznam fizikalnih vsebin ·
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Atom in James Chadwick · James Chadwick in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Atom in Jedrska cepitev · Jedrska cepitev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Atom in Jedrski razpad · Jedrski razpad in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Atom in Jedrsko zlivanje · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
Atom in John Dalton · John Dalton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Atom in Joseph John Thomson · Joseph John Thomson in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Atom in Kemična vez · Kemična vez in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Atom in Kemijska reakcija · Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Atom in Kemijski element · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Atom in Kilogram · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Atom in Klasična mehanika · Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Atom in Kositer · Kositer in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Atom in Kovalentna vez · Kovalentna vez in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Atom in Kozmični žarki · Kozmični žarki in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Atom in Kristal · Kristal in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Atom in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Atom in Kvark · Kvark in Seznam fizikalnih vsebin ·
Levkip
Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.
Atom in Levkip · Levkip in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Atom in Masno število · Masno število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Atom in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Atom in Mirovna masa · Mirovna masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Atom in Močna jedrska sila · Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Atom in Mol (enota) · Mol (enota) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Atom in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Atom in Nerazločljiva delca · Nerazločljiva delca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Atom in Nevtrino · Nevtrino in Seznam fizikalnih vsebin ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Atom in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Atom in Nikelj · Nikelj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Atom in Nukleon · Nukleon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Atom in Ogljik · Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Atom in Orbitala · Orbitala in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Atom in Osnovna sila · Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Atom in Osnovni delec · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Atom in Osončje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Atom in Paulijevo izključitveno načelo · Paulijevo izključitveno načelo in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Atom in Physical Review · Physical Review in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Atom in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Atom in Prometij · Prometij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Atom in Radij · Radij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Atom in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Atom in Razpad beta · Razpad beta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Atom in Razpolovni čas · Razpolovni čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Atom in Ruđer Josip Bošković · Ruđer Josip Bošković in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Atom in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Atom in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Atom in Spojina · Seznam fizikalnih vsebin in Spojina ·
Stacionarno stanje
Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.
Atom in Stacionarno stanje · Seznam fizikalnih vsebin in Stacionarno stanje ·
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Atom in Standardni model · Seznam fizikalnih vsebin in Standardni model ·
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Atom in Tehnecij · Seznam fizikalnih vsebin in Tehnecij ·
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Atom in Tritij · Seznam fizikalnih vsebin in Tritij ·
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Atom in Umeritveni bozon · Seznam fizikalnih vsebin in Umeritveni bozon ·
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Atom in Uran · Seznam fizikalnih vsebin in Uran ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Atom in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Atom in Vrstno število · Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Atom in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Atom in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Atom in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Atom in Seznam fizikalnih vsebin
Atom 106 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 88, indeks Jaccard je 3.76% = 88 / (106 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Atom in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: