Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Časovni pregled astronomije

Index Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Kazalo

  1. 326 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Aberacija, Afganistan, Agripa (astronom), Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Fargani, Al-Fazari, Al-Kindi, Al-Mamun, Al-Zarkali, Albatani, Aleksandrija, Alfa Kentavra, Alfonz X. Kastiljski, Alhacen, Almagest, Almanah, Alphonse Louis Nicolas Borrelly, Alvan Graham Clark, Ameriški staroselci, Anaksimander, Anders Jonas Ångström, Andromedina galaksija, Andronik, Anglija, Antični observatorij Peking, Apsidna točka, Arabščina, Arabski polotok, Arat, Aristarh, Aristil, Armilarna sfera, Aryabhata I., Asaph Hall, Asteroid, Astrofizika, Astrolab, Astrologija, Astronomija, Astronomska enota, Šestilo (ozvezdje), Škorpijon (ozvezdje), Časovni pregled tehnike merjenja časa, Babilon, Babilonija, Babilonski koledar, Bagdad, Barva, ... Razširi indeks (276 več) »

  2. Zgodovina astronomije

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Poglej Časovni pregled astronomije in Abdurahman Ali Sufi

Aberacija

Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).

Poglej Časovni pregled astronomije in Aberacija

Afganistan

Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Časovni pregled astronomije in Afganistan

Agripa (astronom)

Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.

Poglej Časovni pregled astronomije in Agripa (astronom)

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Časovni pregled astronomije in Al Hvarizmi

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Časovni pregled astronomije in Al-Biruni

Al-Fargani

Abu al-'Abbas Ahmad (Ahmed) ibn Mohamed ben Ketir al-Fargani (Afergani, el-Fergani, arabsko أبو العبّاس أحمد بن محمد بن كثير الفرغاني, (Alfragani, Alfergani)), arabski astronom, * okoli 805, Fargana, pokrajina Transoksanija, † okoli 880.

Poglej Časovni pregled astronomije in Al-Fargani

Al-Fazari

Mohamed ibn-Ibrahim al-Fazari, arabski astronom, filozof in matematik, * okoli 735, † 806.

Poglej Časovni pregled astronomije in Al-Fazari

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Časovni pregled astronomije in Al-Kindi

Al-Mamun

Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Al-Mamun

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Poglej Časovni pregled astronomije in Al-Zarkali

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Časovni pregled astronomije in Albatani

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Aleksandrija

Alfa Kentavra

Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.

Poglej Časovni pregled astronomije in Alfa Kentavra

Alfonz X. Kastiljski

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Poglej Časovni pregled astronomije in Alfonz X. Kastiljski

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Časovni pregled astronomije in Alhacen

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Časovni pregled astronomije in Almagest

Almanah

Hindujski almanah iz leta 1871 iz Radžastana. Almanáh (arabsko ألمناخ al-manakh - podnebje) je bil sprva astronomski koledar, zdaj pa je predvsem književno-politični in zabavni zbornik.

Poglej Časovni pregled astronomije in Almanah

Alphonse Louis Nicolas Borrelly

Alphonse Louis Nicolas Borrelly, francoski astronom, * 8. december 1842, Roquemaure, Francija, † 28. februar 1926.

Poglej Časovni pregled astronomije in Alphonse Louis Nicolas Borrelly

Alvan Graham Clark

Alvan Graham Clark, ameriški astronom in optik, * 10. julij 1832, Fall River, Massachusetts, ZDA, † 9. junij 1897, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Časovni pregled astronomije in Alvan Graham Clark

Ameriški staroselci

Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ameriški staroselci

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Anaksimander

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Časovni pregled astronomije in Anders Jonas Ångström

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Andromedina galaksija

Andronik

Andronik (tudi Andronikos) (Anrónikos Kirréstos), starogrški astronom, rojen v Kirhu, danes Nabi Huri, Sirija, živel okoli leta 100 pr. n. št. Atenah.

Poglej Časovni pregled astronomije in Andronik

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Časovni pregled astronomije in Anglija

Antični observatorij Peking

Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.

Poglej Časovni pregled astronomije in Antični observatorij Peking

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Apsidna točka

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Časovni pregled astronomije in Arabščina

Arabski polotok

Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.

Poglej Časovni pregled astronomije in Arabski polotok

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Poglej Časovni pregled astronomije in Arat

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Aristarh

Aristil

Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Aristil

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Poglej Časovni pregled astronomije in Armilarna sfera

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Časovni pregled astronomije in Aryabhata I.

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Poglej Časovni pregled astronomije in Asaph Hall

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Časovni pregled astronomije in Asteroid

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Astrofizika

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Astrolab

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Poglej Časovni pregled astronomije in Astrologija

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Časovni pregled astronomije in Astronomija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Časovni pregled astronomije in Astronomska enota

Šestilo (ozvezdje)

Šestilo (latinsko Circinus) je majhno, medlo ozvezdje na južnem nebu, ki ga je prvič definiral francoski astronom Nicolas-Louis de Lacaille leta 1756.

Poglej Časovni pregled astronomije in Šestilo (ozvezdje)

Škorpijon (ozvezdje)

Škorpijon (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Škorpijon (ozvezdje)

Časovni pregled tehnike merjenja časa

Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.

Poglej Časovni pregled astronomije in Časovni pregled tehnike merjenja časa

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Časovni pregled astronomije in Babilon

Babilonija

Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.

Poglej Časovni pregled astronomije in Babilonija

Babilonski koledar

Babilonski koledar je bil lunisolarni koledar.

Poglej Časovni pregled astronomije in Babilonski koledar

Bagdad

Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.

Poglej Časovni pregled astronomije in Bagdad

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Časovni pregled astronomije in Barva

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Poglej Časovni pregled astronomije in Bela pritlikavka

Berenikini kodri (ozvezdje)

Berenikini kodri (- Berenikini lasje) je tradicionalni asterizem, ki je dal ime ozvedju severne nebesne poloble.

Poglej Časovni pregled astronomije in Berenikini kodri (ozvezdje)

Bik (ozvezdje)

Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Bik (ozvezdje)

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Časovni pregled astronomije in Brahmagupta

Britanski muzej

Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.

Poglej Časovni pregled astronomije in Britanski muzej

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Poglej Časovni pregled astronomije in Camera obscura

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Cerera (pritlikavi planet)

Charles Messier

Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Charles Messier

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Poglej Časovni pregled astronomije in Christoph Scheiner

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Daljnogled

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Časovni pregled astronomije in Dan

Dardanele

Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.

Poglej Časovni pregled astronomije in Dardanele

David Fabricij

David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.

Poglej Časovni pregled astronomije in David Fabricij

Džainizem

Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Džainizem

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Poglej Časovni pregled astronomije in Džang Heng

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Poglej Časovni pregled astronomije in De revolutionibus orbium coelestium

Deimos (luna)

Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Deimos (luna)

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Časovni pregled astronomije in Dolžina

Dvojčka (ozvezdje)

Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Dvojčka (ozvezdje)

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej Časovni pregled astronomije in Dvojna zvezda

Dzu Čongdži

Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.

Poglej Časovni pregled astronomije in Dzu Čongdži

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Edmond Halley

Edward Charles Pickering

Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Časovni pregled astronomije in Edward Charles Pickering

Edward Troughton

Edward Troughton, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * oktober 1753, Corney, grofija Cumberland, Anglija, † 12. junij 1835.

Poglej Časovni pregled astronomije in Edward Troughton

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Časovni pregled astronomije in Edwin Powell Hubble

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Poglej Časovni pregled astronomije in Efemeride

Egipčanske piramide

Egipčanske piramide so starodavne zidane strukture v obliki piramide, ki stojijo v Egiptu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Egipčanske piramide

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Časovni pregled astronomije in Egipt

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Časovni pregled astronomije in Ekliptika

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ekvator

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Poglej Časovni pregled astronomije in Elipsa

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Enakonočje

Erasmus Reinhold

''Prutenske tabele'' (izdaja iz leta 1562) Erasmus Reinhold (Tudi Rheinhold in Reinholt), nemški astronom in matematik, * 22. oktober 1511, Saalfeld, Turinško (Turingija), † 19. februar 1553, Wittenberg, Saška.

Poglej Časovni pregled astronomije in Erasmus Reinhold

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Časovni pregled astronomije in Eratosten

Ernst Florens Friedrich Chladni

Ernst Florens Friedrich Chladni, nemški fizik, astronom in glasbenik, * 30. november 1756, Wittenberg, Nemčija, † 3. april 1827, Breslau (sedaj Wrocław, Poljska).

Poglej Časovni pregled astronomije in Ernst Florens Friedrich Chladni

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Časovni pregled astronomije in Evdoks

Evktemon

Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Evktemon

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Evropa

Filip Opuntski

Filip Opuntski, starogrški filozof in astronom, okoli 350 pr. n. št. Filip je bil Platonov učenec.

Poglej Časovni pregled astronomije in Filip Opuntski

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Filolaj

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Poglej Časovni pregled astronomije in Fobos (luna)

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Poglej Časovni pregled astronomije in Fotografija

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Časovni pregled astronomije in François Jean Dominique Arago

Fraunhoferjeve črte

page.

Poglej Časovni pregled astronomije in Fraunhoferjeve črte

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Poglej Časovni pregled astronomije in Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Časovni pregled astronomije in Friedrich Wilhelm Bessel

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Galileo Galilei

Göttingen

Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.

Poglej Časovni pregled astronomije in Göttingen

Geminiano Montanari

Geminiano Montanari, italijanski astronom, * 1. junij 1633, Modena, Italija, † 13. oktober 1687, Padova, Italija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Geminiano Montanari

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Časovni pregled astronomije in George Ellery Hale

Georges Lemaître

Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Georges Lemaître

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Časovni pregled astronomije in Gibanje

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Giovanni Virginio Schiaparelli

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Časovni pregled astronomije in Giuseppe Piazzi

Gnomon

Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.

Poglej Časovni pregled astronomije in Gnomon

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Časovni pregled astronomije in Grčija

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Gregorijanski koledar

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Grki

Gudžarat

Gudžarat je zvezna država v okviru Indije.

Poglej Časovni pregled astronomije in Gudžarat

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Halleyjev komet

Heinrich Louis d'Arrest

Heinrich Louis d’Arrest, nemški astronom, * 13. julij 1822, Berlin, Nemčija, † 14. junij 1895, København, Danska.

Poglej Časovni pregled astronomije in Heinrich Louis d'Arrest

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Poglej Časovni pregled astronomije in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Časovni pregled astronomije in Helij

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Časovni pregled astronomije in Heliocentrični model

Heliometer

Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Heliometer

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Heraklit Pontski

Herkul (ozvezdje)

Herkul je drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Herkul (ozvezdje)

Hinduizem

Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.

Poglej Časovni pregled astronomije in Hinduizem

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Hiparh

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Hubblov zakon

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ibn aš-Šatir

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ibn Junis

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Časovni pregled astronomije in Immanuel Kant

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Časovni pregled astronomije in Indija

Indska civilizacija

Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800–1800 pr.

Poglej Časovni pregled astronomije in Indska civilizacija

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Infrardeče valovanje

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Isaac Newton

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Časovni pregled astronomije in Jajce

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Časovni pregled astronomije in James Bradley

James South

Sir James South, FRS, britanski astronom, * oktober 1785, † 19. oktober 1867.

Poglej Časovni pregled astronomije in James South

Ji Šing

Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ji Šing

Johann Bayer

Johann Bayer, nemški astronom, * 1572, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 7. marec 1625, Augsburg, Bavarska.

Poglej Časovni pregled astronomije in Johann Bayer

Johann Daniel Titius

Johann Daniel Titius (tudi Tietz), nemški astronom, fizik in biolog, * 2. januar 1729, Konitz, Prusija (sedaj Hojnice, Poljska), † 11. december 1796, Wittenberg, Saška (sedaj Nemčija).

Poglej Časovni pregled astronomije in Johann Daniel Titius

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Johann Elert Bode

Johann Gottfried Galle

Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Johann Gottfried Galle

Johannes Fabricij

Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Johannes Fabricij

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Časovni pregled astronomije in Johannes Kepler

John Bevis

John Bevis, angleški zdravnik in ljubiteljski astronom, * 10. november 1695, Old Sarum, grofija Wiltshire, Anglija, † 6. november 1771.

Poglej Časovni pregled astronomije in John Bevis

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Poglej Časovni pregled astronomije in John Flamsteed

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Časovni pregled astronomije in John Frederick William Herschel

John Goodricke

John Goodricke, nizozemsko-angleški ljubiteljski astronom in astrofil, * 17. september 1764, Groningen, Nizozemska, † 20. april 1786, York, grofija Yorkshire, Anglija.

Poglej Časovni pregled astronomije in John Goodricke

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Joseph Norman Lockyer

Sir Joseph Norman Lockyer, angleški astronom, * 17. maj 1836, † 16. avgust 1920.

Poglej Časovni pregled astronomije in Joseph Norman Lockyer

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Joseph von Fraunhofer

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Julijanski koledar

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Jupiter

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Poglej Časovni pregled astronomije in Jupitrovi naravni sateliti

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kalip

Karl Ludwig Harding

Karl Ludwig Harding, nemški astronom, * 29. september 1765, Lauenburg, Nemčija, † 31. avgust 1834, Göttingen, Nemčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Karl Ludwig Harding

Kasiopeja (ozvezdje)

Kasiopeja je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kasiopeja (ozvezdje)

Kefeidna spremenljivka

Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kefeidna spremenljivka

Kefej (ozvezdje)

Kefej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kefej (ozvezdje)

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kentaver (ozvezdje)

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Časovni pregled astronomije in Keplerjevi zakoni

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kidinu

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej Časovni pregled astronomije in Kilometer

Kit (ozvezdje)

Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kit (ozvezdje)

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kitajska

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kleomed

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Poglej Časovni pregled astronomije in Klinopis

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Koledar

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Komet

Komet Borrelly

Komet Borrelly (uradna oznaka je 19P/Borrelly) je periodični komet z obhodno dobo 6,8 let.

Poglej Časovni pregled astronomije in Komet Borrelly

Kompas

Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kompas

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Konjunkcija (astronomija)

Konkavnost

Konkávnost (vbóčenost ali vbóklost) se lahko nanaša na naslednje pojme.

Poglej Časovni pregled astronomije in Konkavnost

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Časovni pregled astronomije in Konon

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kot

Kotna minuta in sekunda

Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kotna minuta in sekunda

Kozorog (ozvezdje)

Kozorog (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. To ozvezdje je navedel že Ptolemaj v svojem seznamu 48 ozvezdij.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kozorog (ozvezdje)

Kraljeva astronomska družba

Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kraljeva astronomska družba

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kraljevi observatorij Greenwich

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kroženje

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Poglej Časovni pregled astronomije in Krožnica

Kromatična aberacija

Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kromatična aberacija

Kronologija

Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.

Poglej Časovni pregled astronomije in Kronologija

Labod (ozvezdje)

Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Labod (ozvezdje)

Lastno gibanje

Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Lastno gibanje

Latinska Amerika

Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.

Poglej Časovni pregled astronomije in Latinska Amerika

Lega

Léga ima več pomenov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Lega

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Poglej Časovni pregled astronomije in Letni časi

Lira (ozvezdje)

Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Lira (ozvezdje)

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Časovni pregled astronomije in London

Luigi Lilio

Luigi Lilio (Aloisius Lilius, Alojzij Lilij), italijanski zdravnik, astronom, fizik, filozof in kronolog, * 1510, Cirò, Kalabrija, Italija, † 1576, verjetno Rim, Italija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Luigi Lilio

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Časovni pregled astronomije in Luna

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Poglej Časovni pregled astronomije in Lunin mrk

Mali Magellanov oblak

Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija, ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd. Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas. Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Mali Magellanov oblak

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Časovni pregled astronomije in Mars

Marsovi naravni sateliti

Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.

Poglej Časovni pregled astronomije in Marsovi naravni sateliti

Masatoši Košiba

Masatoši Košiba (hepburn Masatoshi Koshiba), japonski fizik, * 19. september 1926, Tojohaši, Japonska, † 12. november 2020, Tokio.

Poglej Časovni pregled astronomije in Masatoši Košiba

Megalit

Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.

Poglej Časovni pregled astronomije in Megalit

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Meglica

Menelaj

V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.

Poglej Časovni pregled astronomije in Menelaj

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Časovni pregled astronomije in Meritev

Messier 110

Messier 110 (znana tudi kot M110 in NGC 205) je pritlikava eliptična galaksija, ki je satelit Andromedini galaksiji.

Poglej Časovni pregled astronomije in Messier 110

Messierov katalog

Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.

Poglej Časovni pregled astronomije in Messierov katalog

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Mesto

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Meteorit

Meton

Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Meton

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Milijarda

Milton Lasell Humason

Milton Lasell Humason, ameriški astronom, * 19. avgust 1891, Dodge Center, Minnesota, ZDA, † 18. junij 1972, Mendocino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Časovni pregled astronomije in Milton Lasell Humason

Mira (zvezda)

AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.

Poglej Časovni pregled astronomije in Mira (zvezda)

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Poglej Časovni pregled astronomije in Mrk

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Naburimani

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nagib vrtilne osi

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nasir at-Tusi

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Časovni pregled astronomije in Navidezni sij

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nebesna krogla

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nebesno telo

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nebo

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Časovni pregled astronomije in Neptun

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nevtrino

Nevtronska zvezda

alt.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nevtronska zvezda

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Časovni pregled astronomije in Nikolaj Kopernik

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nobelova nagrada za fiziko

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Časovni pregled astronomije in Nutacija

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Observatorij

Observatorij Berlin

Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.

Poglej Časovni pregled astronomije in Observatorij Berlin

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Poglej Časovni pregled astronomije in Obzorje

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Poglej Časovni pregled astronomije in Odprta zvezdna kopica

Optična napaka

Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.

Poglej Časovni pregled astronomije in Optična napaka

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Poglej Časovni pregled astronomije in Orbitalna perioda

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Os vrtenja

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Časovni pregled astronomije in Osončje

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Otok

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ozvezdje

Papež Gregor XIII.

Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.

Poglej Časovni pregled astronomije in Papež Gregor XIII.

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Poglej Časovni pregled astronomije in Paralaksa

Peking

Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.

Poglej Časovni pregled astronomije in Peking

Perzej (ozvezdje)

Perzej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Perzej (ozvezdje)

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Poglej Časovni pregled astronomije in Philosophiae naturalis principia mathematica

Pierre Janssen

Pierre Jules César Janssen, francoski astronom, * 22. februar 1824, Pariz, Francija, † 23. december 1907, Meudon, Francija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Pierre Janssen

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Pierre-Simon Laplace

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Piteas

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Planet

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Časovni pregled astronomije in Platon

Platonova Akademija

Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.

Poglej Časovni pregled astronomije in Platonova Akademija

Pomlad

Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.

Poglej Časovni pregled astronomije in Pomlad

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Posidonij

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Časovni pregled astronomije in Površina

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Poglej Časovni pregled astronomije in Precesija

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Časovni pregled astronomije in Precesija enakonočij

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Poglej Časovni pregled astronomije in Pristanišče

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Poglej Časovni pregled astronomije in Pritlikavi planet

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ptolemaj

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Pulzar

Rabin

Pogovor Rabinov Rabin (v klasični hebrejščini רִבִּי ribbi; v moderni hebrejščini רַבִּי rabbi) je človek z visoko avtoriteto v judovstvu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Rabin

Rakovica (meglica)

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.

Poglej Časovni pregled astronomije in Rakovica (meglica)

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ravnina

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Časovni pregled astronomije in Razdalja

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Poglej Časovni pregled astronomije in Rdeči premik

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Refraktor

Regnier Gemma Frisius

Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Regnier Gemma Frisius

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Poglej Časovni pregled astronomije in Rentgenski žarki

Riši

Riši (rishi) je sanskrtski izraz, ki pomeni videc, modrec.

Poglej Časovni pregled astronomije in Riši

Riccardo Giacconi

Riccardo Giacconi, italijansko-ameriški astrofizik, * 6. oktober 1931, Genova, Italija, † 9. december 2018, San Diego, ZDA.

Poglej Časovni pregled astronomije in Riccardo Giacconi

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Časovni pregled astronomije in Rimska cesta (galaksija)

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Robert Grosseteste

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Poglej Časovni pregled astronomije in Samarkand

Selevk

Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.

Poglej Časovni pregled astronomije in Selevk

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Poglej Časovni pregled astronomije in Severnica

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sila

Sinodski mesec

Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sinodski mesec

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sirij

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sončev mrk

Sončeva pega

plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sončeva pega

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sončna ura

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sonce

Sosigen

Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sosigen

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.

Poglej Časovni pregled astronomije in Spektralna črta

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Časovni pregled astronomije in Splošna teorija relativnosti

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Splošni gravitacijski zakon

Spremenljivka (zvezda)

Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.

Poglej Časovni pregled astronomije in Spremenljivka (zvezda)

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Časovni pregled astronomije in Stari Egipt

Stari Puebli

Pueblo v Mesa Verde se naslanja na strmo steno Stari Puebli ali Anasazi so bili kamenodobna indijanska kultura na jugozahodu današnjih Združenih držav, ki je cvetela v času med 12.

Poglej Časovni pregled astronomije in Stari Puebli

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Poglej Časovni pregled astronomije in Stoicizem

Stonehenge

Stonehenge od daleč Stonehenge je kamniti velikan iz neolitika in bronaste dobe v Angliji. S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Stonehenge

Strelec (ozvezdje)

Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Strelec (ozvezdje)

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Poglej Časovni pregled astronomije in Supernova

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Časovni pregled astronomije in Svetloba

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Časovni pregled astronomije in Svetlobno leto

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Poglej Časovni pregled astronomije in Sveto pismo

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Časovni pregled astronomije in Tabit ibn Kora

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Tales

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Poglej Časovni pregled astronomije in Talmud

Tapiserija iz Bayeuxa

Podrobnost iz tapiserije Podrobnost iz tapiserije Tapiserija iz Bayeuxa (francosko Tapisserie de Bayeux) je vezenina iz leta 1077 narejena v Bayeuxu, Spodnja Normandija, na kateri je upodobljena zgodba o bitki pri Hastingsu (iz leta 1066).

Poglej Časovni pregled astronomije in Tapiserija iz Bayeuxa

Tehtnica (ozvezdje)

Tehtnica (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Časovni pregled astronomije in Tehtnica (ozvezdje)

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Časovni pregled astronomije in Telo (fizika)

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Teodozij

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Poglej Časovni pregled astronomije in Teon II.

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Poglej Časovni pregled astronomije in Thomas Harriot

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Časovni pregled astronomije in Timoharis

Tinos

Tinos je grški otok v Egejskem morju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Tinos

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Tir

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Poglej Časovni pregled astronomije in Točnost in natančnost

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Poglej Časovni pregled astronomije in Tropsko leto

Tukan (ozvezdje)

Tukan je ozvezdje na južnem nebu, poimenovano po južnoameriški ptici tukanu.

Poglej Časovni pregled astronomije in Tukan (ozvezdje)

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Časovni pregled astronomije in Tycho Brahe

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ultravijolično valovanje

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Časovni pregled astronomije in Ulug Beg

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Časovni pregled astronomije in Uran (planet)

Uraniborg

Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.

Poglej Časovni pregled astronomije in Uraniborg

Uranometria

USNAO Uranometrija (izvirno) je kratki naslov zvezdnega atlasa, ki ga je izdelal nemški astronom Johann Bayer.

Poglej Časovni pregled astronomije in Uranometria

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Vega (zvezda)

Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.

Poglej Časovni pregled astronomije in Vega (zvezda)

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Časovni pregled astronomije in Velika Britanija

Veliki Magellanov oblak

Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.

Poglej Časovni pregled astronomije in Veliki Magellanov oblak

Vesoljski observatorij

Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.

Poglej Časovni pregled astronomije in Vesoljski observatorij

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Časovni pregled astronomije in Vesoljski teleskop Hubble

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Časovni pregled astronomije in Vodik

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Časovni pregled astronomije in Vrtenje

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Časovni pregled astronomije in William Herschel

William Parsons Rosse

William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.

Poglej Časovni pregled astronomije in William Parsons Rosse

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Zemlja

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Poglej Časovni pregled astronomije in Zemljin polmer

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Časovni pregled astronomije in Zrcalo

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Časovni pregled astronomije in Zvezda

Zvezdna kopica

Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.

Poglej Časovni pregled astronomije in Zvezdna kopica

Zvezdni katalog

1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.

Poglej Časovni pregled astronomije in Zvezdni katalog

2 Palas

2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.

Poglej Časovni pregled astronomije in 2 Palas

3 Juno

3 Juno (mednarodno ime je tudi 3 Juno) je tretji odkriti asteroid in eden največjih asteroidov glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Časovni pregled astronomije in 3 Juno

4 Vesta

4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.

Poglej Časovni pregled astronomije in 4 Vesta

600

600 (DC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Časovni pregled astronomije in 600

964

964 (CMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Časovni pregled astronomije in 964

Glej tudi

Zgodovina astronomije

Prav tako znan kot Časovnica astronomije.

, Bela pritlikavka, Berenikini kodri (ozvezdje), Bik (ozvezdje), Brahmagupta, Britanski muzej, Camera obscura, Cerera (pritlikavi planet), Charles Messier, Christoph Scheiner, Daljnogled, Dan, Dardanele, David Fabricij, Džainizem, Džang Heng, De revolutionibus orbium coelestium, Deimos (luna), Dolžina, Dvojčka (ozvezdje), Dvojna zvezda, Dzu Čongdži, Edmond Halley, Edward Charles Pickering, Edward Troughton, Edwin Powell Hubble, Efemeride, Egipčanske piramide, Egipt, Ekliptika, Ekvator, Elipsa, Enakonočje, Erasmus Reinhold, Eratosten, Ernst Florens Friedrich Chladni, Evdoks, Evktemon, Evropa, Filip Opuntski, Filolaj, Fobos (luna), Fotografija, François Jean Dominique Arago, Fraunhoferjeve črte, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Galileo Galilei, Göttingen, Geminiano Montanari, George Ellery Hale, Georges Lemaître, Gibanje, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Virginio Schiaparelli, Giuseppe Piazzi, Gnomon, Grčija, Gregorijanski koledar, Grki, Gudžarat, Halleyjev komet, Heinrich Louis d'Arrest, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Helij, Heliocentrični model, Heliometer, Heraklit Pontski, Herkul (ozvezdje), Hinduizem, Hiparh, Hubblov zakon, Ibn aš-Šatir, Ibn Junis, Immanuel Kant, Indija, Indska civilizacija, Infrardeče valovanje, Isaac Newton, Jajce, James Bradley, James South, Ji Šing, Johann Bayer, Johann Daniel Titius, Johann Elert Bode, Johann Gottfried Galle, Johannes Fabricij, Johannes Kepler, John Bevis, John Flamsteed, John Frederick William Herschel, John Goodricke, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Norman Lockyer, Joseph von Fraunhofer, Julijanski koledar, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kalip, Karl Ludwig Harding, Kasiopeja (ozvezdje), Kefeidna spremenljivka, Kefej (ozvezdje), Kentaver (ozvezdje), Keplerjevi zakoni, Kidinu, Kilometer, Kit (ozvezdje), Kitajska, Kleomed, Klinopis, Koledar, Komet, Komet Borrelly, Kompas, Konjunkcija (astronomija), Konkavnost, Konon, Kot, Kotna minuta in sekunda, Kozorog (ozvezdje), Kraljeva astronomska družba, Kraljevi observatorij Greenwich, Kroženje, Krožnica, Kromatična aberacija, Kronologija, Labod (ozvezdje), Lastno gibanje, Latinska Amerika, Lega, Letni časi, Lira (ozvezdje), London, Luigi Lilio, Luna, Lunin mrk, Mali Magellanov oblak, Mars, Marsovi naravni sateliti, Masatoši Košiba, Megalit, Meglica, Menelaj, Meritev, Messier 110, Messierov katalog, Mesto, Meteorit, Meton, Milijarda, Milton Lasell Humason, Mira (zvezda), Mrk, Naburimani, Nagib vrtilne osi, Nasir at-Tusi, Navidezni sij, Nebesna krogla, Nebesno telo, Nebo, Neptun, Nevtrino, Nevtronska zvezda, Nikolaj Kopernik, Nobelova nagrada za fiziko, Nutacija, Observatorij, Observatorij Berlin, Obzorje, Odprta zvezdna kopica, Optična napaka, Orbitalna perioda, Os vrtenja, Osončje, Otok, Ozvezdje, Papež Gregor XIII., Paralaksa, Peking, Perzej (ozvezdje), Philosophiae naturalis principia mathematica, Pierre Janssen, Pierre-Simon Laplace, Piteas, Planet, Platon, Platonova Akademija, Pomlad, Posidonij, Površina, Precesija, Precesija enakonočij, Pristanišče, Pritlikavi planet, Ptolemaj, Pulzar, Rabin, Rakovica (meglica), Ravnina, Razdalja, Rdeči premik, Refraktor, Regnier Gemma Frisius, Rentgenski žarki, Riši, Riccardo Giacconi, Rimska cesta (galaksija), Robert Grosseteste, Samarkand, Selevk, Severnica, Sila, Sinodski mesec, Sirij, Sončev mrk, Sončeva pega, Sončna ura, Sonce, Sosigen, Spektralna črta, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Spremenljivka (zvezda), Stari Egipt, Stari Puebli, Stoicizem, Stonehenge, Strelec (ozvezdje), Supernova, Svetloba, Svetlobno leto, Sveto pismo, Tabit ibn Kora, Tales, Talmud, Tapiserija iz Bayeuxa, Tehtnica (ozvezdje), Telo (fizika), Teodozij, Teon II., Thomas Harriot, Timoharis, Tinos, Tir, Točnost in natančnost, Tropsko leto, Tukan (ozvezdje), Tycho Brahe, Ultravijolično valovanje, Ulug Beg, Uran (planet), Uraniborg, Uranometria, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vega (zvezda), Velika Britanija, Veliki Magellanov oblak, Vesoljski observatorij, Vesoljski teleskop Hubble, Vodik, Vrtenje, William Herschel, William Parsons Rosse, Zemlja, Zemljin polmer, Zrcalo, Zvezda, Zvezdna kopica, Zvezdni katalog, 2 Palas, 3 Juno, 4 Vesta, 600, 964.