Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije
Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije še 45 stvari v skupni (v Unijapedija): Aristarh, Aryabhata I., Astronomija, Dan, De revolutionibus orbium coelestium, Elipsa, Eratosten, Evropa, Filolaj, Friedrich Wilhelm Bessel, Gibanje, Heraklit Pontski, Hiparh, Ibn aš-Šatir, Johannes Kepler, Keplerjevi zakoni, Kilometer, Koledar, Kroženje, Krožnica, Lega, Luna, Lunin mrk, Mars, Nasir at-Tusi, Nebo, Nikolaj Kopernik, Orbitalna perioda, Os vrtenja, Osončje, ..., Paralaksa, Planet, Platon, Posidonij, Ptolemaj, Razdalja, Sončev mrk, Sonce, Svetloba, Tir, Tropsko leto, Vrtenje, Zemlja, Zemljin polmer, Zvezda. Razširi indeks (15 več) »
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Heliocentrični model · Aristarh in Časovni pregled astronomije ·
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Aryabhata I. in Heliocentrični model · Aryabhata I. in Časovni pregled astronomije ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Heliocentrični model · Astronomija in Časovni pregled astronomije ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Heliocentrični model · Dan in Časovni pregled astronomije ·
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
De revolutionibus orbium coelestium in Heliocentrični model · De revolutionibus orbium coelestium in Časovni pregled astronomije ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Heliocentrični model · Elipsa in Časovni pregled astronomije ·
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Eratosten in Heliocentrični model · Eratosten in Časovni pregled astronomije ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Heliocentrični model · Evropa in Časovni pregled astronomije ·
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Filolaj in Heliocentrični model · Filolaj in Časovni pregled astronomije ·
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Friedrich Wilhelm Bessel in Heliocentrični model · Friedrich Wilhelm Bessel in Časovni pregled astronomije ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Heliocentrični model · Gibanje in Časovni pregled astronomije ·
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.
Heliocentrični model in Heraklit Pontski · Heraklit Pontski in Časovni pregled astronomije ·
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Heliocentrični model in Hiparh · Hiparh in Časovni pregled astronomije ·
Ibn aš-Šatir
Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.
Heliocentrični model in Ibn aš-Šatir · Ibn aš-Šatir in Časovni pregled astronomije ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Heliocentrični model in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Časovni pregled astronomije ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Heliocentrični model in Keplerjevi zakoni · Keplerjevi zakoni in Časovni pregled astronomije ·
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Heliocentrični model in Kilometer · Kilometer in Časovni pregled astronomije ·
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Heliocentrični model in Koledar · Koledar in Časovni pregled astronomije ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Heliocentrični model in Kroženje · Kroženje in Časovni pregled astronomije ·
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Heliocentrični model in Krožnica · Krožnica in Časovni pregled astronomije ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Heliocentrični model in Lega · Lega in Časovni pregled astronomije ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Heliocentrični model in Luna · Luna in Časovni pregled astronomije ·
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Heliocentrični model in Lunin mrk · Lunin mrk in Časovni pregled astronomije ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Heliocentrični model in Mars · Mars in Časovni pregled astronomije ·
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.
Heliocentrični model in Nasir at-Tusi · Nasir at-Tusi in Časovni pregled astronomije ·
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Heliocentrični model in Nebo · Nebo in Časovni pregled astronomije ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Heliocentrični model in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Časovni pregled astronomije ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Heliocentrični model in Orbitalna perioda · Orbitalna perioda in Časovni pregled astronomije ·
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Heliocentrični model in Os vrtenja · Os vrtenja in Časovni pregled astronomije ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Heliocentrični model in Osončje · Osončje in Časovni pregled astronomije ·
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Heliocentrični model in Paralaksa · Paralaksa in Časovni pregled astronomije ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Heliocentrični model in Planet · Planet in Časovni pregled astronomije ·
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Heliocentrični model in Platon · Platon in Časovni pregled astronomije ·
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Heliocentrični model in Posidonij · Posidonij in Časovni pregled astronomije ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Heliocentrični model in Ptolemaj · Ptolemaj in Časovni pregled astronomije ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Heliocentrični model in Razdalja · Razdalja in Časovni pregled astronomije ·
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Heliocentrični model in Sončev mrk · Sončev mrk in Časovni pregled astronomije ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Heliocentrični model in Sonce · Sonce in Časovni pregled astronomije ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Heliocentrični model in Svetloba · Svetloba in Časovni pregled astronomije ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Heliocentrični model in Tir · Tir in Časovni pregled astronomije ·
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Heliocentrični model in Tropsko leto · Tropsko leto in Časovni pregled astronomije ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Heliocentrični model in Vrtenje · Vrtenje in Časovni pregled astronomije ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Heliocentrični model in Zemlja · Zemlja in Časovni pregled astronomije ·
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Heliocentrični model in Zemljin polmer · Zemljin polmer in Časovni pregled astronomije ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Heliocentrični model in Zvezda · Zvezda in Časovni pregled astronomije ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije
Primerjava med Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije
Heliocentrični model 105 odnose, medtem ko je Časovni pregled astronomije 326. Saj imajo skupno 45, indeks Jaccard je 10.44% = 45 / (105 + 326).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
