Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Astronomija in Časovni pregled astronomije
Astronomija in Časovni pregled astronomije še 45 stvari v skupni (v Unijapedija): Abdurahman Ali Sufi, Al-Biruni, Al-Zarkali, Albatani, Andromedina galaksija, Aristarh, Astrofizika, Astrolab, Efemeride, Fotografija, Galileo Galilei, Gregorijanski koledar, Heliocentrični model, Hiparh, Hubblov zakon, Isaac Newton, Johannes Kepler, John Flamsteed, Joseph von Fraunhofer, Luna, Lunin mrk, Mrk, Nebesno telo, Nevtronska zvezda, Nikolaj Kopernik, Observatorij, Osončje, Ozvezdje, Pierre-Simon Laplace, Planet, ..., Precesija, Ptolemaj, Pulzar, Refraktor, Rimska cesta (galaksija), Sonce, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Tabit ibn Kora, Uran (planet), Vesoljski observatorij, Vesoljski teleskop Hubble, William Herschel, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (15 več) »
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Abdurahman Ali Sufi in Astronomija · Abdurahman Ali Sufi in Časovni pregled astronomije ·
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.
Al-Biruni in Astronomija · Al-Biruni in Časovni pregled astronomije ·
Al-Zarkali
alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.
Al-Zarkali in Astronomija · Al-Zarkali in Časovni pregled astronomije ·
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Albatani in Astronomija · Albatani in Časovni pregled astronomije ·
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Andromedina galaksija in Astronomija · Andromedina galaksija in Časovni pregled astronomije ·
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Astronomija · Aristarh in Časovni pregled astronomije ·
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Astrofizika in Astronomija · Astrofizika in Časovni pregled astronomije ·
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.
Astrolab in Astronomija · Astrolab in Časovni pregled astronomije ·
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Astronomija in Efemeride · Efemeride in Časovni pregled astronomije ·
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Astronomija in Fotografija · Fotografija in Časovni pregled astronomije ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Astronomija in Galileo Galilei · Galileo Galilei in Časovni pregled astronomije ·
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Astronomija in Gregorijanski koledar · Gregorijanski koledar in Časovni pregled astronomije ·
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Astronomija in Heliocentrični model · Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije ·
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Astronomija in Hiparh · Hiparh in Časovni pregled astronomije ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Astronomija in Hubblov zakon · Hubblov zakon in Časovni pregled astronomije ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Astronomija in Isaac Newton · Isaac Newton in Časovni pregled astronomije ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Astronomija in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Časovni pregled astronomije ·
John Flamsteed
Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.
Astronomija in John Flamsteed · John Flamsteed in Časovni pregled astronomije ·
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Astronomija in Joseph von Fraunhofer · Joseph von Fraunhofer in Časovni pregled astronomije ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Astronomija in Luna · Luna in Časovni pregled astronomije ·
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Astronomija in Lunin mrk · Lunin mrk in Časovni pregled astronomije ·
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Astronomija in Mrk · Mrk in Časovni pregled astronomije ·
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Astronomija in Nebesno telo · Nebesno telo in Časovni pregled astronomije ·
Nevtronska zvezda
alt.
Astronomija in Nevtronska zvezda · Nevtronska zvezda in Časovni pregled astronomije ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Astronomija in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Časovni pregled astronomije ·
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Astronomija in Observatorij · Observatorij in Časovni pregled astronomije ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Astronomija in Osončje · Osončje in Časovni pregled astronomije ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Astronomija in Ozvezdje · Ozvezdje in Časovni pregled astronomije ·
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Astronomija in Pierre-Simon Laplace · Pierre-Simon Laplace in Časovni pregled astronomije ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Astronomija in Planet · Planet in Časovni pregled astronomije ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Astronomija in Precesija · Precesija in Časovni pregled astronomije ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Astronomija in Ptolemaj · Ptolemaj in Časovni pregled astronomije ·
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Astronomija in Pulzar · Pulzar in Časovni pregled astronomije ·
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Astronomija in Refraktor · Refraktor in Časovni pregled astronomije ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Astronomija in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Časovni pregled astronomije ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Astronomija in Sonce · Sonce in Časovni pregled astronomije ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Astronomija in Splošna teorija relativnosti · Splošna teorija relativnosti in Časovni pregled astronomije ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Astronomija in Splošni gravitacijski zakon · Splošni gravitacijski zakon in Časovni pregled astronomije ·
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Astronomija in Tabit ibn Kora · Tabit ibn Kora in Časovni pregled astronomije ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Astronomija in Uran (planet) · Uran (planet) in Časovni pregled astronomije ·
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Astronomija in Vesoljski observatorij · Vesoljski observatorij in Časovni pregled astronomije ·
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Astronomija in Vesoljski teleskop Hubble · Vesoljski teleskop Hubble in Časovni pregled astronomije ·
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Astronomija in William Herschel · William Herschel in Časovni pregled astronomije ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Astronomija in Zemlja · Zemlja in Časovni pregled astronomije ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Astronomija in Zvezda · Zvezda in Časovni pregled astronomije ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Astronomija in Časovni pregled astronomije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Astronomija in Časovni pregled astronomije
Primerjava med Astronomija in Časovni pregled astronomije
Astronomija 176 odnose, medtem ko je Časovni pregled astronomije 326. Saj imajo skupno 45, indeks Jaccard je 8.96% = 45 / (176 + 326).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Astronomija in Časovni pregled astronomije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
