Podobnosti med Precesija enakonočij in Časovni pregled astronomije
Precesija enakonočij in Časovni pregled astronomije še 68 stvari v skupni (v Unijapedija): Abdurahman Ali Sufi, Agripa (astronom), Al-Mamun, Albatani, Almagest, Apsidna točka, Aristarh, Aristil, Babilonski koledar, Bik (ozvezdje), Dan, De revolutionibus orbium coelestium, Ekliptika, Ekvator, Enakonočje, Gibanje, Grki, Hiparh, Isaac Newton, Kalip, Kefej (ozvezdje), Keplerjevi zakoni, Kidinu, Koledar, Kotna minuta in sekunda, Krožnica, Lastno gibanje, Lega, Letni časi, Luna, ..., Lunin mrk, Menelaj, Meritev, Meton, Milijarda, Mrk, Nagib vrtilne osi, Nasir at-Tusi, Navidezni sij, Nikolaj Kopernik, Nutacija, Obzorje, Os vrtenja, Osončje, Ozvezdje, Paralaksa, Philosophiae naturalis principia mathematica, Planet, Precesija, Precesija enakonočij, Ptolemaj, Severnica, Sila, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Stari Egipt, Tabit ibn Kora, Telo (fizika), Teon II., Timoharis, Tir, Tropsko leto, Tycho Brahe, Vega (zvezda), Vrtenje, Zemlja, Zemljin polmer, Zvezda. Razširi indeks (38 več) »
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Abdurahman Ali Sufi in Precesija enakonočij · Abdurahman Ali Sufi in Časovni pregled astronomije ·
Agripa (astronom)
Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.
Agripa (astronom) in Precesija enakonočij · Agripa (astronom) in Časovni pregled astronomije ·
Al-Mamun
Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.
Al-Mamun in Precesija enakonočij · Al-Mamun in Časovni pregled astronomije ·
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Albatani in Precesija enakonočij · Albatani in Časovni pregled astronomije ·
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Almagest in Precesija enakonočij · Almagest in Časovni pregled astronomije ·
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Precesija enakonočij · Apsidna točka in Časovni pregled astronomije ·
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Precesija enakonočij · Aristarh in Časovni pregled astronomije ·
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Aristil in Precesija enakonočij · Aristil in Časovni pregled astronomije ·
Babilonski koledar
Babilonski koledar je bil lunisolarni koledar.
Babilonski koledar in Precesija enakonočij · Babilonski koledar in Časovni pregled astronomije ·
Bik (ozvezdje)
Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Bik (ozvezdje) in Precesija enakonočij · Bik (ozvezdje) in Časovni pregled astronomije ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Precesija enakonočij · Dan in Časovni pregled astronomije ·
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
De revolutionibus orbium coelestium in Precesija enakonočij · De revolutionibus orbium coelestium in Časovni pregled astronomije ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Precesija enakonočij · Ekliptika in Časovni pregled astronomije ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Precesija enakonočij · Ekvator in Časovni pregled astronomije ·
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Enakonočje in Precesija enakonočij · Enakonočje in Časovni pregled astronomije ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Precesija enakonočij · Gibanje in Časovni pregled astronomije ·
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Grki in Precesija enakonočij · Grki in Časovni pregled astronomije ·
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Hiparh in Precesija enakonočij · Hiparh in Časovni pregled astronomije ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Precesija enakonočij · Isaac Newton in Časovni pregled astronomije ·
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Kalip in Precesija enakonočij · Kalip in Časovni pregled astronomije ·
Kefej (ozvezdje)
Kefej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Kefej (ozvezdje) in Precesija enakonočij · Kefej (ozvezdje) in Časovni pregled astronomije ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Keplerjevi zakoni in Precesija enakonočij · Keplerjevi zakoni in Časovni pregled astronomije ·
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Kidinu in Precesija enakonočij · Kidinu in Časovni pregled astronomije ·
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Koledar in Precesija enakonočij · Koledar in Časovni pregled astronomije ·
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Kotna minuta in sekunda in Precesija enakonočij · Kotna minuta in sekunda in Časovni pregled astronomije ·
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Krožnica in Precesija enakonočij · Krožnica in Časovni pregled astronomije ·
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Lastno gibanje in Precesija enakonočij · Lastno gibanje in Časovni pregled astronomije ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Precesija enakonočij · Lega in Časovni pregled astronomije ·
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Letni časi in Precesija enakonočij · Letni časi in Časovni pregled astronomije ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Precesija enakonočij · Luna in Časovni pregled astronomije ·
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Lunin mrk in Precesija enakonočij · Lunin mrk in Časovni pregled astronomije ·
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Menelaj in Precesija enakonočij · Menelaj in Časovni pregled astronomije ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Precesija enakonočij · Meritev in Časovni pregled astronomije ·
Meton
Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.
Meton in Precesija enakonočij · Meton in Časovni pregled astronomije ·
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Milijarda in Precesija enakonočij · Milijarda in Časovni pregled astronomije ·
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Mrk in Precesija enakonočij · Mrk in Časovni pregled astronomije ·
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Nagib vrtilne osi in Precesija enakonočij · Nagib vrtilne osi in Časovni pregled astronomije ·
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.
Nasir at-Tusi in Precesija enakonočij · Nasir at-Tusi in Časovni pregled astronomije ·
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Navidezni sij in Precesija enakonočij · Navidezni sij in Časovni pregled astronomije ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij · Nikolaj Kopernik in Časovni pregled astronomije ·
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Nutacija in Precesija enakonočij · Nutacija in Časovni pregled astronomije ·
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Obzorje in Precesija enakonočij · Obzorje in Časovni pregled astronomije ·
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Os vrtenja in Precesija enakonočij · Os vrtenja in Časovni pregled astronomije ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Precesija enakonočij · Osončje in Časovni pregled astronomije ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Ozvezdje in Precesija enakonočij · Ozvezdje in Časovni pregled astronomije ·
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Paralaksa in Precesija enakonočij · Paralaksa in Časovni pregled astronomije ·
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Philosophiae naturalis principia mathematica in Precesija enakonočij · Philosophiae naturalis principia mathematica in Časovni pregled astronomije ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Precesija enakonočij · Planet in Časovni pregled astronomije ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Precesija in Precesija enakonočij · Precesija in Časovni pregled astronomije ·
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Precesija enakonočij in Precesija enakonočij · Precesija enakonočij in Časovni pregled astronomije ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Precesija enakonočij in Ptolemaj · Ptolemaj in Časovni pregled astronomije ·
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Precesija enakonočij in Severnica · Severnica in Časovni pregled astronomije ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Precesija enakonočij in Sila · Sila in Časovni pregled astronomije ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Precesija enakonočij in Sonce · Sonce in Časovni pregled astronomije ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Precesija enakonočij in Splošni gravitacijski zakon · Splošni gravitacijski zakon in Časovni pregled astronomije ·
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Precesija enakonočij in Stari Egipt · Stari Egipt in Časovni pregled astronomije ·
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Precesija enakonočij in Tabit ibn Kora · Tabit ibn Kora in Časovni pregled astronomije ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Precesija enakonočij in Telo (fizika) · Telo (fizika) in Časovni pregled astronomije ·
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Precesija enakonočij in Teon II. · Teon II. in Časovni pregled astronomije ·
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Precesija enakonočij in Timoharis · Timoharis in Časovni pregled astronomije ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Precesija enakonočij in Tir · Tir in Časovni pregled astronomije ·
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Precesija enakonočij in Tropsko leto · Tropsko leto in Časovni pregled astronomije ·
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Precesija enakonočij in Tycho Brahe · Tycho Brahe in Časovni pregled astronomije ·
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Precesija enakonočij in Vega (zvezda) · Vega (zvezda) in Časovni pregled astronomije ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Precesija enakonočij in Vrtenje · Vrtenje in Časovni pregled astronomije ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Precesija enakonočij in Zemlja · Zemlja in Časovni pregled astronomije ·
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Precesija enakonočij in Zemljin polmer · Zemljin polmer in Časovni pregled astronomije ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Precesija enakonočij in Zvezda · Zvezda in Časovni pregled astronomije ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Precesija enakonočij in Časovni pregled astronomije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Precesija enakonočij in Časovni pregled astronomije
Primerjava med Precesija enakonočij in Časovni pregled astronomije
Precesija enakonočij 150 odnose, medtem ko je Časovni pregled astronomije 326. Saj imajo skupno 68, indeks Jaccard je 14.29% = 68 / (150 + 326).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Precesija enakonočij in Časovni pregled astronomije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: