Podobnosti med Jupiter in Časovni pregled astronomije
Jupiter in Časovni pregled astronomije še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Asteroid, Astronomska enota, Daljnogled, Ekvator, Galileo Galilei, Helij, Jupitrovi naravni sateliti, Kilometer, Komet, Luna, Mars, Nebesno telo, Neptun, Nikolaj Kopernik, Os vrtenja, Osončje, Planet, Sonce, Spektralna črta, Uran (planet), Vodik, Zemlja, Zemljin polmer, Zvezda.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Jupiter · Asteroid in Časovni pregled astronomije ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Jupiter · Astronomska enota in Časovni pregled astronomije ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Jupiter · Daljnogled in Časovni pregled astronomije ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Jupiter · Ekvator in Časovni pregled astronomije ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Galileo Galilei in Jupiter · Galileo Galilei in Časovni pregled astronomije ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Jupiter · Helij in Časovni pregled astronomije ·
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Jupiter in Jupitrovi naravni sateliti · Jupitrovi naravni sateliti in Časovni pregled astronomije ·
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Jupiter in Kilometer · Kilometer in Časovni pregled astronomije ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Jupiter in Komet · Komet in Časovni pregled astronomije ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Jupiter in Luna · Luna in Časovni pregled astronomije ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Jupiter in Mars · Mars in Časovni pregled astronomije ·
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Jupiter in Nebesno telo · Nebesno telo in Časovni pregled astronomije ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Jupiter in Neptun · Neptun in Časovni pregled astronomije ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Jupiter in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Časovni pregled astronomije ·
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Jupiter in Os vrtenja · Os vrtenja in Časovni pregled astronomije ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Jupiter in Osončje · Osončje in Časovni pregled astronomije ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Jupiter in Planet · Planet in Časovni pregled astronomije ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Jupiter in Sonce · Sonce in Časovni pregled astronomije ·
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Jupiter in Spektralna črta · Spektralna črta in Časovni pregled astronomije ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Jupiter in Uran (planet) · Uran (planet) in Časovni pregled astronomije ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Jupiter in Vodik · Vodik in Časovni pregled astronomije ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Jupiter in Zemlja · Zemlja in Časovni pregled astronomije ·
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Jupiter in Zemljin polmer · Zemljin polmer in Časovni pregled astronomije ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Jupiter in Časovni pregled astronomije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Jupiter in Časovni pregled astronomije
Primerjava med Jupiter in Časovni pregled astronomije
Jupiter 123 odnose, medtem ko je Časovni pregled astronomije 326. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 5.35% = 24 / (123 + 326).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Jupiter in Časovni pregled astronomije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: