Kazalo
201 odnosi: Alfa Kentavra, Antična Grčija, Apsidna točka, Ariel (luna), Aristarh, Asteroid, Asteroidna luna, Asteroidni pas, Astronomija, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Železov(III) oksid, Čezneptunsko telo, Bela pritlikavka, Bik (ozvezdje), Bleda modra pika, Celzijeva temperaturna lestvica, Cerera (pritlikavi planet), Christiaan Huygens, Clyde William Tombaugh, Daljnogled, Dan, David C. Jewitt, Deimos (luna), Družina asteroidov, Družina Hilda, Dušik, Dvojna zvezda, Edmond Halley, Ekliptika, Elektromagnetno valovanje, Elipsa, Energija, Enkelad, Erida (pritlikavi planet), Evolucija, Evropa (luna), Fizika, Fobos (luna), Friedrich Wilhelm Bessel, Galaktično leto, Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gejzir, Giovanni Domenico Cassini, Giuseppe Piazzi, Glavni niz, Gora, Gostota, ... Razširi indeks (151 več) »
- Planetologija
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Osončje in Alfa Kentavra
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Osončje in Antična Grčija
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Osončje in Apsidna točka
Ariel (luna)
Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.
Poglej Osončje in Ariel (luna)
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Osončje in Aristarh
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Osončje in Asteroid
Asteroidna luna
243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.
Poglej Osončje in Asteroidna luna
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Osončje in Asteroidni pas
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Osončje in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Osončje in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Osončje in Astronomsko telo
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Osončje in Atmosfera nebesnega telesa
Železov(III) oksid
Železov(III) oksid je anorganska spojina s formulo Fe2O3.
Poglej Osončje in Železov(III) oksid
Čezneptunsko telo
Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.
Poglej Osončje in Čezneptunsko telo
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Osončje in Bela pritlikavka
Bik (ozvezdje)
Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Osončje in Bik (ozvezdje)
Bleda modra pika
Z razdalje 6 milijard kilometrov je Zemlja majhna pika (približno na sredini slike, v rjavem pasu na desni strani) Z zeleno je označena približna lokacija Voyagerja 1, ko je bila narejena fotografija Bleda modra pika (v izvirniku) je znana fotografija Zemlje, ki jo je leta 1990 posnela ameriška vesoljska sonda Voyager 1.
Poglej Osončje in Bleda modra pika
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Osončje in Celzijeva temperaturna lestvica
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Osončje in Cerera (pritlikavi planet)
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Osončje in Christiaan Huygens
Clyde William Tombaugh
Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Osončje in Clyde William Tombaugh
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Osončje in Daljnogled
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Osončje in Dan
David C. Jewitt
David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.
Poglej Osončje in David C. Jewitt
Deimos (luna)
Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.
Poglej Osončje in Deimos (luna)
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej Osončje in Družina asteroidov
Družina Hilda
Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.
Poglej Osončje in Družina Hilda
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Osončje in Dušik
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Osončje in Dvojna zvezda
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Osončje in Edmond Halley
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Osončje in Ekliptika
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Osončje in Elektromagnetno valovanje
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Osončje in Elipsa
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Osončje in Energija
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Osončje in Enkelad
Erida (pritlikavi planet)
Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.
Poglej Osončje in Erida (pritlikavi planet)
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Osončje in Evolucija
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Osončje in Evropa (luna)
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Osončje in Fizika
Fobos (luna)
Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.
Poglej Osončje in Fobos (luna)
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Osončje in Friedrich Wilhelm Bessel
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Poglej Osončje in Galaktično leto
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Osončje in Galileo Galilei
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Osončje in Ganimed (luna)
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Osončje in Gejzir
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Giovanni Domenico Cassini
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Osončje in Giuseppe Piazzi
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Osončje in Glavni niz
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Osončje in Gora
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Osončje in Gostota
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Osončje in Gustav Robert Kirchhoff
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Osončje in Halleyjev komet
Haron (luna)
Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.
Poglej Osončje in Haron (luna)
Haumea
Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Osončje in Haumea
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Osončje in Helij
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Osončje in Heliocentrični model
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Osončje in Hertzsprung-Russllov diagram
Hidra (luna)
Hidra je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.
Poglej Osončje in Hidra (luna)
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Poglej Osončje in Hidrosfera
Hidrostatično ravnovesje
Gre za ravnovesje med silo, ki hoče zvezdo stisniti tako, da bi se sesedla sama vase, in silo, ki jo hoče razgnati od znotraj navzven.
Poglej Osončje in Hidrostatično ravnovesje
Hillova krogla
Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Poglej Osončje in Hillova krogla
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Osončje in Hiperbola
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Osončje in Ion
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Osončje in Isaac Newton
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Osončje in Jedrsko zlivanje
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Osončje in Jo (luna)
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Osončje in Johannes Kepler
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Osončje in Jupiter
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Osončje in Jupitrovi naravni sateliti
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Osončje in Kalisto (luna)
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Osončje in Kamnina
Kentaver (planetoid)
Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.
Poglej Osončje in Kentaver (planetoid)
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Osončje in Kisik
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Osončje in Komet
Komet asteroidnega pasu
Komet asteroidnega pasu (komet glavnega asteroidnega pasu, uporablja se tudi kratica MBC ali Main Belt Comet) je telo, ki kroži okrog Sonca v predelu glavnega asteroidnega pasu in kaže podobne aktivnosti kot kometi.
Poglej Osončje in Komet asteroidnega pasu
Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.
Poglej Osončje in Komet Hale-Bopp
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Poglej Osončje in Korona
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Osončje in Kozmični žarki
Kreutzova družina kometov
SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.
Poglej Osončje in Kreutzova družina kometov
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Osončje in Kriovulkan
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Osončje in Kroženje
Kubevan
Tiri različnih kubevanov v primerjavi s tiroma Neptuna (modro) in Plutona (rožnato). Kubevan ali klasično telo Kuiperjevega pasu je asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki kroži po tirnici zunaj tirnice Neptuna in ni v orbitalni resonanci z nobenim od velikih planetov.
Poglej Osončje in Kubevan
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Osončje in Kuiperjev pas
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Osončje in Lagrangeeva točka
Ledeniška kapa
Vatnajökull, Islandija V glaciologiji je ledeniška kapa gmota ledu, ki pokriva manj kot 50.000 km2 kopnega (običajno pokriva visokogorje).
Poglej Osončje in Ledeniška kapa
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Osončje in Luna
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Osončje in Makemake
Malo telo Osončja
Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….
Poglej Osončje in Malo telo Osončja
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Osončje in Mars
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Osončje in Mednarodna astronomska zveza
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Osončje in Medzvezdna snov
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Osončje in Meglica
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Osončje in Merkur
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Osončje in Meteoroid
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Osončje in Meter na sekundo
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Osončje in Mineral
Miranda (luna)
Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.
Poglej Osončje in Miranda (luna)
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Osončje in Molekularni oblak
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Osončje in Nagib vrtilne osi
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Osončje in Naravni satelit
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Osončje in NASA
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Osončje in Naseljivi planet
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Osončje in Nature
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Osončje in Neptun
Neptunov Trojanec
Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).
Poglej Osončje in Neptunov Trojanec
Neptunovi naravni sateliti
Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.
Poglej Osončje in Neptunovi naravni sateliti
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Osončje in Nikelj
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Osončje in Nikolaj Kopernik
Niks (luna)
right Niks je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.
Poglej Osončje in Niks (luna)
Oberon (luna)
Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji.
Poglej Osončje in Oberon (luna)
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Osončje in Obhodni čas
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Osončje in Oblak
Observatorij Lowell
Clarkovega daljnogleda Observatorij Lowell, ozioma Lowllov observatorij (koda IAU 690) je astronomski observatorij v Flagstaffu, Okrožje Coconino, Arizona v ZDA.
Poglej Osončje in Observatorij Lowell
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Osončje in Odsončje
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Osončje in Ogljikov dioksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Osončje in Ognjenik
Oortov oblak
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).
Poglej Osončje in Oortov oblak
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Osončje in Orbitalna resonanca
Percival Lowell
Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Osončje in Percival Lowell
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Osončje in Planet
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Poglej Osončje in Planet X
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Osončje in Planetarna meglica
Planetezimal
Planetezimal je astronomsko telo, ki kroži na orbiti okrog protozvezde.
Poglej Osončje in Planetezimal
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Osončje in Planetni obroč
Planetoid
Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.
Poglej Osončje in Planetoid
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Osončje in Plazma (fizika)
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Osončje in Plinasti orjak
Plutino
Plutino je čezneptunsko nebesno telo iz Kuiperjevega pasu, ki je v 2:3 orbitalni resonanci z Neptunom (to pomeni, da telo naredi dva obhoda okrog Sonca v času, ko naredi Neptun tri).
Poglej Osončje in Plutino
Plutoid
Plutoid je oznaka za planetoide, ki ležijo dlje od planeta Neptun.
Poglej Osončje in Plutoid
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Osončje in Pluton
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Osončje in Polarni sij
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Osončje in Pritlikavi planet
Razpršeni disk
Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.
Poglej Osončje in Razpršeni disk
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Osončje in Rdeča orjakinja
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Osončje in Rdeča pritlikavka
Resonančno čezneptunsko telo
Resonančno čezneptunsko telo je čezneptunsko telo, ki je v orbitalni resonanci z Neptunom.
Poglej Osončje in Resonančno čezneptunsko telo
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Osončje in Rimska cesta (galaksija)
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Osončje in Robert Wilhelm Bunsen
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Osončje in Saturn
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Poglej Osončje in Saturnovi naravni sateliti
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Osončje in Saturnovi obroči
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Osončje in Science
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Osončje in Seznam najbližjih zvezd
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Poglej Osončje in Sidera Lodoicea
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Osončje in Silikat
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Osončje in Skorja (geologija)
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Osončje in Sončev veter
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Osončje in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Osončje in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Osončje in Spektralna razvrstitev zvezd
Spiralna galaksija s prečko
Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.
Poglej Osončje in Spiralna galaksija s prečko
Spodnji in zgornji planeti
Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.
Poglej Osončje in Spodnji in zgornji planeti
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Osončje in Springer Science+Business Media
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej Osončje in Središče za male planete
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Osončje in Sublimacija
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Osončje in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Osončje in Svetlobno leto
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Poglej Osončje in Tehnološki inštitut Massachusettsa
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Osončje in Tektonika plošč
Tektonski jarek
V geologiji je tektonski jarek (angl. trench ali nemško graben) dolga in sorazmerno ozka depresija dela zemlje, ki nastane s spuščanjem dela zemeljske skorje med dvema ali več prelomi.
Poglej Osončje in Tektonski jarek
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Osončje in Telo (fizika)
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Osončje in Temperatura
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Osončje in Tir
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Osončje in Titan (luna)
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Poglej Osončje in Titanija (luna)
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Poglej Osončje in Toplogredni plin
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Osončje in Triton (luna)
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Osončje in Trojanski asteroid
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Osončje in Udarni krater
Umbriel (luna)
Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.
Poglej Osončje in Umbriel (luna)
Univerza Cornell
Univerza Cornell je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Ithaca v zvezni državi New York.
Poglej Osončje in Univerza Cornell
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Osončje in Uran
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Osončje in Uran (planet)
Uranovi naravni sateliti
Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.
Poglej Osončje in Uranovi naravni sateliti
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Osončje in Vakuum
Valles Marineris
Valles Marineris (latinsko za Marinerjeve doline, poimenovano po Mariner 9 orbiterju iz let 1971–72, ki jih je odkril) je sistem kanjonov, ki teče po Marsovi površini vzhodno od regije Tharsis.
Poglej Osončje in Valles Marineris
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Poglej Osončje in Velika rdeča pega
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Osončje in Venera
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Osončje in Vesolje
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Osončje in Vesoljska sonda
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Osončje in Vesoljski prostor
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Osončje in Vidni spekter
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Osončje in Vodik
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Osončje in Voyager 1
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Osončje in Voyager 2
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Osončje in Vreme
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Osončje in Vrtenje
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Osončje in Vrtilna količina
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Poglej Osončje in Vulkan (domnevni planet)
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Osončje in Vzvratno gibanje
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Osončje in William Herschel
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Osončje in Zemlja
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Osončje in Zemljin plašč
Zodiakalna svetloba
Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.
Poglej Osončje in Zodiakalna svetloba
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Osončje in Zvezda
20000 Varuna
right 20000 Varuna (simbol) je veliko čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu s krogelnim premerom okoli 900 (+125/-145) km in je tako malo manjše od Plutonove lune Haron s premerom 1.270 km.
Poglej Osončje in 20000 Varuna
2060 Hiron
2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.
Poglej Osončje in 2060 Hiron
50000 Kvaoar
50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.
Poglej Osončje in 50000 Kvaoar
90377 Sedna
90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.
Poglej Osončje in 90377 Sedna
90482 Ork
90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.
Poglej Osončje in 90482 Ork
Glej tudi
Planetologija
Prav tako znan kot Naše Osončje, Notranji planet, Sončev sistem, Sončni sistem, Zunanji planet.
, Gustav Robert Kirchhoff, Halleyjev komet, Haron (luna), Haumea, Helij, Heliocentrični model, Hertzsprung-Russllov diagram, Hidra (luna), Hidrosfera, Hidrostatično ravnovesje, Hillova krogla, Hiperbola, Ion, Isaac Newton, Jedrsko zlivanje, Jo (luna), Johannes Kepler, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kalisto (luna), Kamnina, Kentaver (planetoid), Kisik, Komet, Komet asteroidnega pasu, Komet Hale-Bopp, Korona, Kozmični žarki, Kreutzova družina kometov, Kriovulkan, Kroženje, Kubevan, Kuiperjev pas, Lagrangeeva točka, Ledeniška kapa, Luna, Makemake, Malo telo Osončja, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Medzvezdna snov, Meglica, Merkur, Meteoroid, Meter na sekundo, Mineral, Miranda (luna), Molekularni oblak, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, NASA, Naseljivi planet, Nature, Neptun, Neptunov Trojanec, Neptunovi naravni sateliti, Nikelj, Nikolaj Kopernik, Niks (luna), Oberon (luna), Obhodni čas, Oblak, Observatorij Lowell, Odsončje, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Oortov oblak, Orbitalna resonanca, Percival Lowell, Planet, Planet X, Planetarna meglica, Planetezimal, Planetni obroč, Planetoid, Plazma (fizika), Plinasti orjak, Plutino, Plutoid, Pluton, Polarni sij, Pritlikavi planet, Razpršeni disk, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Resonančno čezneptunsko telo, Rimska cesta (galaksija), Robert Wilhelm Bunsen, Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Saturnovi obroči, Science, Seznam najbližjih zvezd, Sidera Lodoicea, Silikat, Skorja (geologija), Sončev veter, Sončeva masa, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Spiralna galaksija s prečko, Spodnji in zgornji planeti, Springer Science+Business Media, Središče za male planete, Sublimacija, Supernova, Svetlobno leto, Tehnološki inštitut Massachusettsa, Tektonika plošč, Tektonski jarek, Telo (fizika), Temperatura, Tir, Titan (luna), Titanija (luna), Toplogredni plin, Triton (luna), Trojanski asteroid, Udarni krater, Umbriel (luna), Univerza Cornell, Uran, Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vakuum, Valles Marineris, Velika rdeča pega, Venera, Vesolje, Vesoljska sonda, Vesoljski prostor, Vidni spekter, Vodik, Voyager 1, Voyager 2, Vreme, Vrtenje, Vrtilna količina, Vulkan (domnevni planet), Vzvratno gibanje, William Herschel, Zemlja, Zemljin plašč, Zodiakalna svetloba, Zvezda, 20000 Varuna, 2060 Hiron, 50000 Kvaoar, 90377 Sedna, 90482 Ork.