Komunikacija

333 odnosi: Ad Astra: Pot do zvezd, Adaptivna optika, Adriaan van Maanen, Aflah, Albedo, Albert Marth, Alexis Bouvard, Alfa Kentavra, ALH 84001, Alkan, Allende (meteorit), Almagest, Ameriško astronomsko društvo, Amorski asteroid, Anders Johan Lexell, Antarktika, Antropocentrizem, Apsidna precesija, Arhimed, Aryabhata I., Asteroid, Asteroid tipa B, Asteroidni pas, Astrokemija, Astronomija, Astronomska enota, Astronomski observatorij Beograd, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Ščit (ozvezdje), Ščitasti vulkan, Železo, Časovni pregled astronomije, Čezneptunsko telo, Édouard Albert Roche, Barnard 68, Bela luknja, Bertil Lindblad, Betelgeza, Bleda modra pika, Blizusončev komet, Brans-Dickeova teorija, C/1973 E1 (Kohoutek), Carl Friedrich Gauss, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Cerera (pritlikavi planet), Charles Messier, Christopher Clavius, Clyde William Tombaugh, ..., Collegium Maius, Damoklejski asteroid, David C. Jewitt, Dermottov zakon, Deveti planet, Domnevni planet, Družina asteroidov, Družina Evnomija, Družina Haumea, Družina Madžarska, Družina Sibela, Dušik, Edmond Halley, Efemeride, Efemeridni čas, Eleanor Francis Helin, Enkelad, Enstatit, Erida (pritlikavi planet), Ernst Julius Öpik, Evdoks, Evropski južni observatorij, Faeton (domnevni planet), Filolaj, Forest Ray Moulton, Francesco Bianchini, Fred Hoyle, Friedrich Arturovič Zander, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm Bessel, Galaksija, Galaktični kvadranti (Zvezdne steze), Galaktično leto, Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, GeaBios, Genesis (vesoljska sonda), George Phillips Bond, Gerard Peter Kuiper, Gibanje Zemlje, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Giuseppe Piazzi, GJ 1245, Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, Gora, Gorovje, Grki, Halleyjev komet, Harold Jeffreys, HD 96167 b, Heliocentrični model, Henri Poincaré, Hitrost gravitacije, Hondrit, Hondrula, Ibn aš-Šatir, Immanuel Kant, Italija, Izmišljeno vesolje, Jagelonska univerza, James Hopwood Jeans, Jean Richer, Jeremiah Horrocks, Jo (luna), Johann Elert Bode, John Henry Poynting, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Jupitrovi obroči, Kaliroja (luna), Kalisto (luna), Kamnina, Kemijski element, Kepler-Bouwkampova konstanta, Klif, Komet, Komet Arend-Roland, Komet Bradfield, Komet Hale-Bopp, Komet Holmes, Komet Ikeja-Seki, Komet Lulin, Komet Machholz, Komet Machholz 1, Komet Shoemaker-Holt 1, Komet Shoemaker-Levy 9, Komet SWAN, Komet West, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kozmični žarki, Kuiperjev pas, Lagrangeeva točka, Laplaceova ravnina, Lastni elementi tira, Ljudje (oblikovalski studio), Luna, Lunini kraterji, Makemake, Mala in velika polos, Malo telo Osončja, Margareta (luna), Mariner 2, Mars, Matematična fizika, Matematična geografija, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Medzvezdni komet, Merkur, Meteorit, Michael Maestlin, Michel Hénon, Mikrometeoroid, Milutin Milanković, Načelo povprečnosti, Naklon tira, Narava, Naravni satelit, Naseljivi planet, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Neptun, Neptunovi naravni sateliti, Nereida (luna), Neso (luna), Nezemeljsko življenje, Ničelni poldnevnik, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Nikolaj Stepanovič Černih, Območje H II, Observatorij Višnjan, Ocean, Oceanska kotlina, Ogljik, Ogljikov hondrit, Ogljikovodik, Oortov oblak, Orbiter (simulator), Orlova meglica, Percival Lowell, Peta sila, Pierre-Simon Laplace, Pioneer 10, Pioneer 11, Planet, Planet X, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Planetni obroč, Planetni sestav, Planetologija, Plinasti orjak, Plošča s Pioneerja 10, Pluton, Plutonovi naravni sateliti, Poimenovanje astronomskih teles, Polarni sij, Pomeni imen asteroidov: 14001–15000, Pomeni imen asteroidov: 21001–22000, Pomeni imen asteroidov: 24001–25000, Pomeni imen asteroidov: 4001–4500, Pomeni imen asteroidov: 6501–7000, Pomeni imen asteroidov: 9501–10000, Populous: The Beginning, Potencialni nevarni asteroid, Prasevanje, Precesija enakonočij, Pritlikavi planet, Program Artemis, Program Voyager, Proksima Kentavra b, Proteus (luna), Radioaktivnost, Razpršeni disk, Razvrščanje meteoritov, Rea (luna), Referenčna ravnina, Regolit, Rendezvous with Rama, Rocheva meja, Saturn, Saturnovi obroči, Scott Sander Sheppard, Sekularna resonanca, Selevk, Seth Barnes Nicholson, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam najbližjih zvezd, Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini, Seznam neperiodičnih kometov, Seznam planetov v osončju, Seznam raziskovalcev, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, SIMBAD, Sirij, Slovenski tolar, Sočasno vrtenje, Spodnji in zgornji planeti, Središče za male planete, Starost vesolja, Starost Zemlje, Struktura Zemlje, Svetlobna krivulja, Svinec, Tachyon: The Fringe, Tagish Lake (meteorit), Tauridi, Težiščni dinamični čas, Težiščni koordinatni čas, Tektonska plošča, Temna energija, Tesla (enota), The Forever War, Thomas Wright (astronom), Tir, Tisserandov parameter, Titan (luna), Triton (luna), Trojanski asteroid, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Udarni krater, Uran (planet), Uranovi obroči, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Varmija, Vega (zvezda), Velika zajeda, Veliki komet, Venera, Vesolje, Vesoljska sonda, Vesoljski teleskop James Webb, Vesto Melvin Slipher, Vezavna energija, Victor Clube, Vidni spekter, Vodni hlapi, Vojničev rokopis, Volar (ozvezdje), Voyager 1, Vozel (astronomija), VY Velikega psa, Vzvratno gibanje, Walter Baade, Wild 2, Wilhelm von Biela, William Herschel, Zemeljski čas, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljina masa, Zgodovina Poljske, Zlato, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezdna ladja, 1 E15 m², 1 E15 s, 100 Hekata, 12. september, 13. junij, 16 Psiha, 17. oktober, 1972, 2. januar, 2006 v znanosti, 2008, 2010: Druga odiseja, 2012, 2018, 2018 VG18, 2060 Hiron, 288 Glavka, 6. avgust, 90377 Sedna. Razširi indeks (283 več) » « Shrink indeks

Ad Astra: Pot do zvezd

Ad Astra: Pot do zvezd (v izvirniku Ad Astra) je ameriški znanstvenofantastični film producenta in režiserja Jamesa Graya, ki je izšel jeseni 2019 v distribuciji 20th Century Fox.

Novo!!: Osončje in Ad Astra: Pot do zvezd · Poglej več »

Adaptivna optika

zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč. Od naklona valovnega čela je odvisen nastanek slike na detektorjih. Kot izhod nastane signal, ki ga s pomočjo hitrega računalnika uporabimo za krmiljenje oblike površine ogledala v astronomskem teleskopu. Negativ slike zvezde posnet s teleskopom. Levi del kaže posnetek v počasnem gibanju, če ni vključena adaptivna optika. Desni del kaže posnetek iste zvezde (tudi film v počasnem gibanju) z vključeno adaptivno optiko. Slika zvezde je mnogo boljša, ker je manj utipanja. Slika zvezde se še vedno rahlo spreminja, vendar je to spreminjanje mnogo manj opazno. Adaptivna optika ali prilagodljiva optika je tehnologija, ki v realnem času omogoča popravke valovnega čela elektromagnetnega valovanja s pomočjo ogledala, ki ima spremenljivo površino, ali z uporabo snovi s spremenljivim lomnim količnikom.

Novo!!: Osončje in Adaptivna optika · Poglej več »

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Osončje in Adriaan van Maanen · Poglej več »

Aflah

Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.

Novo!!: Osončje in Aflah · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Osončje in Albedo · Poglej več »

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Novo!!: Osončje in Albert Marth · Poglej več »

Alexis Bouvard

Alexis Bouvard, francoski astronom, * 27. junij 1767, Contamines, Francija, † 7. junij 1843, Pariz, Francija.

Novo!!: Osončje in Alexis Bouvard · Poglej več »

Alfa Kentavra

Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.

Novo!!: Osončje in Alfa Kentavra · Poglej več »

ALH 84001

Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.

Novo!!: Osončje in ALH 84001 · Poglej več »

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Novo!!: Osončje in Alkan · Poglej več »

Allende (meteorit)

Kos meteorita Allende Meteorit Allende je med meteoriti največji ogljikov hondrit, ki so jih našli na Zemlji.

Novo!!: Osončje in Allende (meteorit) · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Osončje in Almagest · Poglej več »

Ameriško astronomsko društvo

Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.

Novo!!: Osončje in Ameriško astronomsko društvo · Poglej več »

Amorski asteroid

Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.

Novo!!: Osončje in Amorski asteroid · Poglej več »

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Osončje in Anders Johan Lexell · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Osončje in Antarktika · Poglej več »

Antropocentrizem

Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.

Novo!!: Osončje in Antropocentrizem · Poglej več »

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Novo!!: Osončje in Apsidna precesija · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Osončje in Arhimed · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Novo!!: Osončje in Aryabhata I. · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Osončje in Asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa B

Asteroid tipa B je vrsta relativno redkih oglikovih ˙(karbonatnih) asteroidov, ki spadajo v širšo skupino asteroidov C. Največ asteroidov tipa B je v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Novo!!: Osončje in Asteroid tipa B · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: Osončje in Asteroidni pas · Poglej več »

Astrokemija

Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.

Novo!!: Osončje in Astrokemija · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Osončje in Astronomija · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Osončje in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomski observatorij Beograd

četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.

Novo!!: Osončje in Astronomski observatorij Beograd · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Osončje in Astronomsko telo · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Osončje in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Osončje in Atom · Poglej več »

Ščit (ozvezdje)

Ščit je majhno ozvezdje na južni nebesni polobli.

Novo!!: Osončje in Ščit (ozvezdje) · Poglej več »

Ščitasti vulkan

Ščitasti vulkan je vrsta vulkana, imenovanega po nizkem profilu, ki spominja na bojevniški ščit, ki leži na tleh.

Novo!!: Osončje in Ščitasti vulkan · Poglej več »

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Novo!!: Osončje in Železo · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Osončje in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Čezneptunsko telo

Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.

Novo!!: Osončje in Čezneptunsko telo · Poglej več »

Édouard Albert Roche

Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.

Novo!!: Osončje in Édouard Albert Roche · Poglej več »

Barnard 68

Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.

Novo!!: Osončje in Barnard 68 · Poglej več »

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Novo!!: Osončje in Bela luknja · Poglej več »

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Novo!!: Osončje in Bertil Lindblad · Poglej več »

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Novo!!: Osončje in Betelgeza · Poglej več »

Bleda modra pika

Z razdalje 6 milijard kilometrov je Zemlja majhna pika (približno na sredini slike, v rjavem pasu na desni strani) Z zeleno je označena približna lokacija Voyagerja 1, ko je bila narejena fotografija Bleda modra pika (v izvirniku) je znana fotografija Zemlje, ki jo je leta 1990 posnela ameriška vesoljska sonda Voyager 1.

Novo!!: Osončje in Bleda modra pika · Poglej več »

Blizusončev komet

Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Blizusončev komet je komet, ki ima prisončje (perihelij) zelo blizu Sonca.

Novo!!: Osončje in Blizusončev komet · Poglej več »

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Osončje in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »

C/1973 E1 (Kohoutek)

Tirnica Kometa Kohoutek (rdeče) in tirnica Zemlje (modro). Komet je bil v prisončju 27.12.1973. Komet Kohoutek ali C/1973 E1 (tudi Komet Watergate) je komet, ki ga je odkril češki astronom Luboš Kohoutek 7. marca 1973.

Novo!!: Osončje in C/1973 E1 (Kohoutek) · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Osončje in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Novo!!: Osončje in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Osončje in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »

Charles Messier

Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.

Novo!!: Osončje in Charles Messier · Poglej več »

Christopher Clavius

Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.

Novo!!: Osončje in Christopher Clavius · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Osončje in Clyde William Tombaugh · Poglej več »

Collegium Maius

Collegium Maius (latinsko za Veliki kolegij) v starem mestnem jedru Krakova, Poljska, je najstarejša stavba Jagielonske univerze, ustanovljene leta 1364.

Novo!!: Osončje in Collegium Maius · Poglej več »

Damoklejski asteroid

Damoklejski asteroid ali Damoklejec je asteroid, ki ima dolgo obhodno dobo in tirnico z veliko izsrednostjo, kar je značilno za periodične komete (na primer Halleyjev komet (1P/Hall)), ne kažejo pa za komete značilnega repa.

Novo!!: Osončje in Damoklejski asteroid · Poglej več »

David C. Jewitt

David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.

Novo!!: Osončje in David C. Jewitt · Poglej več »

Dermottov zakon

Dermottov zakon je empirična formula za orbitalno periodo glavnih satelitov, ki krožijo okoli planetov v Osončju.

Novo!!: Osončje in Dermottov zakon · Poglej več »

Deveti planet

Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.

Novo!!: Osončje in Deveti planet · Poglej več »

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Novo!!: Osončje in Domnevni planet · Poglej več »

Družina asteroidov

Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).

Novo!!: Osončje in Družina asteroidov · Poglej več »

Družina Evnomija

Družina Evnomija je družina asteroidov, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Osončje in Družina Evnomija · Poglej več »

Družina Haumea

telesa razpršenega diska (sivo). Polarne koordinate: velika polos tirnice in naklon tirnice. Družina Haumea je edina najdena čezneptunska družina trka (kolizijska družina).

Novo!!: Osončje in Družina Haumea · Poglej več »

Družina Madžarska

Družina Madžarska je družina asteroidov, ki se nahajajo blizu notranjega roba glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Osončje in Družina Madžarska · Poglej več »

Družina Sibela

Družina Sibela (tudi skupina Sibela) je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Novo!!: Osončje in Družina Sibela · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Osončje in Dušik · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Osončje in Edmond Halley · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Novo!!: Osončje in Efemeride · Poglej več »

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Novo!!: Osončje in Efemeridni čas · Poglej več »

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Novo!!: Osončje in Eleanor Francis Helin · Poglej več »

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Novo!!: Osončje in Enkelad · Poglej več »

Enstatit

Enstatit je magnezijev končni člen niza piroksenskih silikatnih mineralov enstatit (MgSiO3) – ferosilit (FeSiO3).

Novo!!: Osončje in Enstatit · Poglej več »

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.

Novo!!: Osončje in Erida (pritlikavi planet) · Poglej več »

Ernst Julius Öpik

Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.

Novo!!: Osončje in Ernst Julius Öpik · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Osončje in Evdoks · Poglej več »

Evropski južni observatorij

Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.

Novo!!: Osončje in Evropski južni observatorij · Poglej več »

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Novo!!: Osončje in Faeton (domnevni planet) · Poglej več »

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Novo!!: Osončje in Filolaj · Poglej več »

Forest Ray Moulton

Forest Ray Moulton, ameriški astronom, * 29. april 1872, Le Roy, Michigan, ZDA, † 7. december 1952, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Osončje in Forest Ray Moulton · Poglej več »

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Novo!!: Osončje in Francesco Bianchini · Poglej več »

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Novo!!: Osončje in Fred Hoyle · Poglej več »

Friedrich Arturovič Zander

Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Osončje in Friedrich Arturovič Zander · Poglej več »

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Novo!!: Osončje in Friedrich Georg Wilhelm von Struve · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Osončje in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Osončje in Galaksija · Poglej več »

Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)

V znanstvenofantastični nadaljevanki Zvezdne steze je naša Galaksija razdeljena na štiri kvadránte, ki so naprej razdeljeni v sektorje.

Novo!!: Osončje in Galaktični kvadranti (Zvezdne steze) · Poglej več »

Galaktično leto

Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.

Novo!!: Osončje in Galaktično leto · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Osončje in Galileo Galilei · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Osončje in Ganimed (luna) · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Osončje in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Novo!!: Osončje in Gaussovo leto · Poglej več »

GeaBios

http://www.geabios.com www.geabios.com GeaBios je slovenski brezplačni (ne-komercialni) geoinformacijski spletni servis.

Novo!!: Osončje in GeaBios · Poglej več »

Genesis (vesoljska sonda)

Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.

Novo!!: Osončje in Genesis (vesoljska sonda) · Poglej več »

George Phillips Bond

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Osončje in George Phillips Bond · Poglej več »

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Novo!!: Osončje in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Novo!!: Osončje in Gibanje Zemlje · Poglej več »

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Novo!!: Osončje in Giovanni Battista Riccioli · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Osončje in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Novo!!: Osončje in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Novo!!: Osončje in Giuseppe Piazzi · Poglej več »

GJ 1245

V1581 Laboda (V1581 Cygni, V1581 Cyg; G 208-44/208-45, GJ 1245) je trojni zvezdni sistem od Sonca oddaljen 14 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.

Novo!!: Osončje in GJ 1245 · Poglej več »

Gleb Aleksandrovič Čebotarjov

Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, ruski astronom, * 1. avgust 1913, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), †4. avgust 1975, Leningrad, Sovjetska zveza.

Novo!!: Osončje in Gleb Aleksandrovič Čebotarjov · Poglej več »

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Novo!!: Osončje in Gora · Poglej več »

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Novo!!: Osončje in Gorovje · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Osončje in Grki · Poglej več »

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Novo!!: Osončje in Halleyjev komet · Poglej več »

Harold Jeffreys

Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Osončje in Harold Jeffreys · Poglej več »

HD 96167 b

HD 96167 b je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 280 svetlobnih let.

Novo!!: Osončje in HD 96167 b · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Osončje in Heliocentrični model · Poglej več »

Henri Poincaré

Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.

Novo!!: Osončje in Henri Poincaré · Poglej več »

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Novo!!: Osončje in Hitrost gravitacije · Poglej več »

Hondrit

hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.

Novo!!: Osončje in Hondrit · Poglej več »

Hondrula

Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo. Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih.

Novo!!: Osončje in Hondrula · Poglej več »

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Novo!!: Osončje in Ibn aš-Šatir · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Osončje in Immanuel Kant · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Osončje in Italija · Poglej več »

Izmišljeno vesolje

Lymana Franka Bauma Izmíšljeno vesólje ali izmíšljeni svét je izmišljeno okolje, v katerem se dogaja zgodba leposlovnega dela in ima dosledno opisane lastnosti elementov, kot so geografija, zgodovina idr.

Novo!!: Osončje in Izmišljeno vesolje · Poglej več »

Jagelonska univerza

Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.

Novo!!: Osončje in Jagelonska univerza · Poglej več »

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Osončje in James Hopwood Jeans · Poglej več »

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Novo!!: Osončje in Jean Richer · Poglej več »

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Novo!!: Osončje in Jeremiah Horrocks · Poglej več »

Jo (luna)

Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Novo!!: Osončje in Jo (luna) · Poglej več »

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Osončje in Johann Elert Bode · Poglej več »

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Novo!!: Osončje in John Henry Poynting · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Osončje in Jupiter · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Novo!!: Osončje in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »

Jupitrovi obroči

Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.

Novo!!: Osončje in Jupitrovi obroči · Poglej več »

Kaliroja (luna)

Kalirója (Kaliroe) je Jupitrov naravni satelit. Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je član Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okrog Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Naravni satelit Kaliroja je bil odkrit 6. oktobra 1999 v okviru projekta Spacewatch (projekt namenjen proučevanju manjših planetov Osončja, asteroidov in kometov). Najprej so mislili da je novo telo asteroid in je dobil oznako 1999 UX1. Šele 18. julija leta 2000 je Tim Spahr odkril, da telo kroži okrog Jupitra. Označili so ga kot S/1999 J 1. Znan je tudi kot Jupiter XVII. Ime je dobil leta 2000 po Kaliroji (mati Ganimeda) iz grške mitologije. Luna Kaliroja ima premer približno 7 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 24,102.000 km. Obkroži ga v približno 759 dneh po tirnici, ki ima naklon tira približno 141 ° glede na ekliptiko in 140 ° na ekvator Jupitra. Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Naravni satelit izgleda zelo temen, ima odbojnost 0,04. Njegov navidezni sij je 20,8 m. Kategorija:Pasifajina skupina Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1999.

Novo!!: Osončje in Kaliroja (luna) · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Osončje in Kalisto (luna) · Poglej več »

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Novo!!: Osončje in Kamnina · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Osončje in Kemijski element · Poglej več »

Kepler-Bouwkampova konstanta

Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.

Novo!!: Osončje in Kepler-Bouwkampova konstanta · Poglej več »

Klif

Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.

Novo!!: Osončje in Klif · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Osončje in Komet · Poglej več »

Komet Arend-Roland

Komet Arend-Roland ali Veliki komet iz leta 1957 ali C/1956 R1 je komet, ki sta ga 8. novembra 1956 na fotografskih ploščah odkrila belgijska astronoma Sylvain Arend (1902 – 1992) in Georges Roland (1922 – 1991).

Novo!!: Osončje in Komet Arend-Roland · Poglej več »

Komet Bradfield

Komet Bradfield ali C/2004 F4 je dolgoperiodični komet, ki ga je 23.

Novo!!: Osončje in Komet Bradfield · Poglej več »

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Novo!!: Osončje in Komet Hale-Bopp · Poglej več »

Komet Holmes

Komet Holmes ali Holmesov komet (uradna oznaka je 17P/Holmes) je periodični komet z obhodno dobo 6,9 let.

Novo!!: Osončje in Komet Holmes · Poglej več »

Komet Ikeja-Seki

Komet Ikeja-Seki (komet Ikeya-Seki) (označujejo ga tudi z C/1965 S1, 1965 VIII in 1965f) je komet, ki sta ga neodvisno odkrila dva japonska astronoma Kaoru Ikeya in Cutomu Seki 18. septembra 1965.

Novo!!: Osončje in Komet Ikeja-Seki · Poglej več »

Komet Lulin

Komet Lulin (uradna oznaka C/2007 N3 (Lulin)) je neperiodični komet, ki sta ga odkrila Ye Quanzhi in Lin Či-Šeng iz Observatorija Lulin.

Novo!!: Osončje in Komet Lulin · Poglej več »

Komet Machholz

Komet Machholz ali C/2004 Q2 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 27. avgusta 2004.

Novo!!: Osončje in Komet Machholz · Poglej več »

Komet Machholz 1

Komet Machholz 1 ali 96P/Machholz je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. maja 1986.

Novo!!: Osončje in Komet Machholz 1 · Poglej več »

Komet Shoemaker-Holt 1

Komet Shoemaker-Holt 1 (uradna oznaka je 128P/Shoemaker-Holt) je periodični komet z obhodno dobo okoli 9,5 let.

Novo!!: Osončje in Komet Shoemaker-Holt 1 · Poglej več »

Komet Shoemaker-Levy 9

Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).

Novo!!: Osončje in Komet Shoemaker-Levy 9 · Poglej več »

Komet SWAN

Komet SWAN ali C/2006 M4 je komet, ki sta ga proti koncu junija 2006 neodvisno odkrila Robert D. Matson iz Kalifornije in Michael Mattiazzo iz mesta Adeleide v Južni Avstraliji.

Novo!!: Osončje in Komet SWAN · Poglej več »

Komet West

Komet West ali C/1975 V1 (tudi C/1975 V1 – A) je komet, ki ga je 10. avgusta 1975 odkril danski astronom Richard Martin West (rojen 1941), ki deluje na Evropskem južnem observatoriju (ESO).

Novo!!: Osončje in Komet West · Poglej več »

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str. 809 Konstantin Edvardovič Ciolkovski (rusko Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский), ruski matematik, fizik, letalski, raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj, * 17. september 1857, Iževskoje, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj republika Udmurtija, Rusija), † 19. september 1935, Kaluga, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Osončje in Konstantin Edvardovič Ciolkovski · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Osončje in Kozmični žarki · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Novo!!: Osončje in Kuiperjev pas · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Novo!!: Osončje in Lagrangeeva točka · Poglej več »

Laplaceova ravnina

Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.

Novo!!: Osončje in Laplaceova ravnina · Poglej več »

Lastni elementi tira

a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.

Novo!!: Osončje in Lastni elementi tira · Poglej več »

Ljudje (oblikovalski studio)

Ljudje je slovenski oblikovalski studio, ki ustanovljen leta 2012.

Novo!!: Osončje in Ljudje (oblikovalski studio) · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Osončje in Luna · Poglej več »

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Novo!!: Osončje in Lunini kraterji · Poglej več »

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Osončje in Makemake · Poglej več »

Mala in velika polos

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Novo!!: Osončje in Mala in velika polos · Poglej več »

Malo telo Osončja

Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….

Novo!!: Osončje in Malo telo Osončja · Poglej več »

Margareta (luna)

Margareta je edini Uranov progradni nepravilni satelit.

Novo!!: Osončje in Margareta (luna) · Poglej več »

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Novo!!: Osončje in Mariner 2 · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Osončje in Mars · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Osončje in Matematična fizika · Poglej več »

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Novo!!: Osončje in Matematična geografija · Poglej več »

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Novo!!: Osončje in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »

Medzvezdni komet

Medzvezdni komet je komet, ki ni vezan na zvezdo in se lahko nahaja tudi v medzvezdnem prostoru.

Novo!!: Osončje in Medzvezdni komet · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Osončje in Merkur · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Osončje in Meteorit · Poglej več »

Michael Maestlin

Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.

Novo!!: Osončje in Michael Maestlin · Poglej več »

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Novo!!: Osončje in Michel Hénon · Poglej več »

Mikrometeoroid

Mikrometeoroid je majhen meteoroid, ki je nastal kot okrušek večjega telesa in ima maso manjšo od 1 grama oziroma velikost od 100 μm do 1 mm.

Novo!!: Osončje in Mikrometeoroid · Poglej več »

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Novo!!: Osončje in Milutin Milanković · Poglej več »

Načelo povprečnosti

Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.

Novo!!: Osončje in Načelo povprečnosti · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Osončje in Naklon tira · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Osončje in Narava · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Novo!!: Osončje in Naravni satelit · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Novo!!: Osončje in Naseljivi planet · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Osončje in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Osončje in Nebesno telo · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Osončje in Neptun · Poglej več »

Neptunovi naravni sateliti

Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.

Novo!!: Osončje in Neptunovi naravni sateliti · Poglej več »

Nereida (luna)

Nereida (grško Νηρηΐδα: Nereida) je Neptunov naravni satelit.

Novo!!: Osončje in Nereida (luna) · Poglej več »

Neso (luna)

Neso (grško Νησώ: Neso) je Neptunov retrogradni nepravilni satelit.

Novo!!: Osončje in Neso (luna) · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Novo!!: Osončje in Nezemeljsko življenje · Poglej več »

Ničelni poldnevnik

Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.

Novo!!: Osončje in Ničelni poldnevnik · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Novo!!: Osončje in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi, Umbrija, Italija.

Novo!!: Osončje in Nikolaj Kuzanski · Poglej več »

Nikolaj Stepanovič Černih

Nikolaj Stepanovič Černih, ruski astronom, * 6. oktober 1931 Novaja Usman, Voroneška oblast, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 26. maj 2004.

Novo!!: Osončje in Nikolaj Stepanovič Černih · Poglej več »

Območje H II

Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Novo!!: Osončje in Območje H II · Poglej več »

Observatorij Višnjan

Observatorij Višnjan Observatorij Višnjan (koda IAU 120 Visnjan), je astronomski observatorij v istrskemu mestecu Višnjan na Hrvaškem.

Novo!!: Osončje in Observatorij Višnjan · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Osončje in Ocean · Poglej več »

Oceanska kotlina

V hidrologiji je lahko oceanska kotlina kjerkoli na Zemlji, ki je zalita z morsko vodo, vendar je geološko oceanska kotlina velika geološka kotlina pod morsko gladino.

Novo!!: Osončje in Oceanska kotlina · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Osončje in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov hondrit

Murchison. Ogljikov hondrit (tudi C hondrit) je vrsta kamnitih meteoritov iz skupine hondritov.Vsebujejo relativno veliko oglijka (do 3%) v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin.

Novo!!: Osončje in Ogljikov hondrit · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Osončje in Ogljikovodik · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Osončje in Oortov oblak · Poglej več »

Orbiter (simulator)

Orbiter je zaprtokodni brezplačni simulator vesoljskih poletov za operacijski sistem MS Windows.

Novo!!: Osončje in Orbiter (simulator) · Poglej več »

Orlova meglica

Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.

Novo!!: Osončje in Orlova meglica · Poglej več »

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Osončje in Percival Lowell · Poglej več »

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Novo!!: Osončje in Peta sila · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Osončje in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Pioneer 10

Izstrelitev sonde Pioneer 10 Plošča s Pioneerja 10 Pioneer 10 (tudi Pioneer F) je Nasina vesoljska sonda, ki je bila izstreljena 2. marca 1972 z raketo nosilko Atlas-Centaur.

Novo!!: Osončje in Pioneer 10 · Poglej več »

Pioneer 11

Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).

Novo!!: Osončje in Pioneer 11 · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Osončje in Planet · Poglej več »

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Novo!!: Osončje in Planet X · Poglej več »

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Novo!!: Osončje in Planetarna diferenciacija · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Osončje in Planetarna meglica · Poglej več »

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Novo!!: Osončje in Planetni obroč · Poglej več »

Planetni sestav

Planetni sestav oz.

Novo!!: Osončje in Planetni sestav · Poglej več »

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Novo!!: Osončje in Planetologija · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Novo!!: Osončje in Plinasti orjak · Poglej več »

Plošča s Pioneerja 10

Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.

Novo!!: Osončje in Plošča s Pioneerja 10 · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Osončje in Pluton · Poglej več »

Plutonovi naravni sateliti

Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.

Novo!!: Osončje in Plutonovi naravni sateliti · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: Osončje in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Novo!!: Osončje in Polarni sij · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 14001–15000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Osončje in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 21001–22000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 21001 do 22000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Osončje in Pomeni imen asteroidov: 21001–22000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 24001–25000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 24001 do 25000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Osončje in Pomeni imen asteroidov: 24001–25000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Osončje in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Osončje in Pomeni imen asteroidov: 6501–7000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Osončje in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000 · Poglej več »

Populous: The Beginning

Populous: The Beginning je tretja igra v seriji strateških iger Populous, razvita pri podjetju Bullfrog Productions leta 1998.

Novo!!: Osončje in Populous: The Beginning · Poglej več »

Potencialni nevarni asteroid

Potencialni nevarni asteroid je blizuzemeljski asteroid, ki ima tirnico in velikost takšno, da bi lahko na svoji poti prišel tako blizu Zemlje, da bi jo ogrožal.

Novo!!: Osončje in Potencialni nevarni asteroid · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Osončje in Prasevanje · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Osončje in Precesija enakonočij · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Novo!!: Osončje in Pritlikavi planet · Poglej več »

Program Artemis

Program Artemis je mednarodni program vesoljskih poletov, ki ga financira vlada ZDA in katerega cilj je do leta 2024 izvesti pristanek prve ženske in naslednjega moškega na Luni, natančneje v območju luninega južnega pola.

Novo!!: Osončje in Program Artemis · Poglej več »

Program Voyager

Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.

Novo!!: Osončje in Program Voyager · Poglej več »

Proksima Kentavra b

Brez opisa.

Novo!!: Osončje in Proksima Kentavra b · Poglej več »

Proteus (luna)

Proteus (grško Πρωτεύς: Proteus) je največji Neptunov notranji naravni satelit in drugi največji med vsemi Neptunovimi sateliti.

Novo!!: Osončje in Proteus (luna) · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Osončje in Radioaktivnost · Poglej več »

Razpršeni disk

Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.

Novo!!: Osončje in Razpršeni disk · Poglej več »

Razvrščanje meteoritov

Razvrščanje meteoritov je združevanje (klasifikacija) meteoritov v skupine, ki bi naj imele skupen izvor v enem starševskem nebesnem telesu.

Novo!!: Osončje in Razvrščanje meteoritov · Poglej več »

Rea (luna)

Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.

Novo!!: Osončje in Rea (luna) · Poglej več »

Referenčna ravnina

Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.

Novo!!: Osončje in Referenčna ravnina · Poglej več »

Regolit

granulitne kamnine Regolit (regos (ῥῆγος), »odeja« in litos (λίθος), »skala«) je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnine.

Novo!!: Osončje in Regolit · Poglej več »

Rendezvous with Rama

Rendezvous with Rama (dobesedno Srečanje z Ramo) je znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Arthurja C. Clarka, ki je prvič izšel leta 1973 pri založbi Gollancz.

Novo!!: Osončje in Rendezvous with Rama · Poglej več »

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Novo!!: Osončje in Rocheva meja · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Osončje in Saturn · Poglej več »

Saturnovi obroči

Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.

Novo!!: Osončje in Saturnovi obroči · Poglej več »

Scott Sander Sheppard

Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.

Novo!!: Osončje in Scott Sander Sheppard · Poglej več »

Sekularna resonanca

Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.

Novo!!: Osončje in Sekularna resonanca · Poglej več »

Selevk

Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.

Novo!!: Osončje in Selevk · Poglej več »

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: Osončje in Seth Barnes Nicholson · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Osončje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam najbližjih zvezd

Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.

Novo!!: Osončje in Seznam najbližjih zvezd · Poglej več »

Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini

Osončje in druge zvezde v naši galaksiji so v drugačnih orbitah okoli njenega središča.

Novo!!: Osončje in Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini · Poglej več »

Seznam neperiodičnih kometov

Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.

Novo!!: Osončje in Seznam neperiodičnih kometov · Poglej več »

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Novo!!: Osončje in Seznam planetov v osončju · Poglej več »

Seznam raziskovalcev

Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.

Novo!!: Osončje in Seznam raziskovalcev · Poglej več »

Seznam svetlejših zvezd

To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.

Novo!!: Osončje in Seznam svetlejših zvezd · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Novo!!: Osončje in Seznam teles v Osončju po masi · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Novo!!: Osončje in Seznam teles v Osončju po polmeru · Poglej več »

SIMBAD

Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven Osončja.

Novo!!: Osončje in SIMBAD · Poglej več »

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Novo!!: Osončje in Sirij · Poglej več »

Slovenski tolar

Bankovec za 1000 SIT Kovanec za 1 SIT Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Novo!!: Osončje in Slovenski tolar · Poglej več »

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Novo!!: Osončje in Sočasno vrtenje · Poglej več »

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Novo!!: Osončje in Spodnji in zgornji planeti · Poglej več »

Središče za male planete

Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).

Novo!!: Osončje in Središče za male planete · Poglej več »

Starost vesolja

Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.

Novo!!: Osončje in Starost vesolja · Poglej več »

Starost Zemlje

Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.

Novo!!: Osončje in Starost Zemlje · Poglej več »

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Novo!!: Osončje in Struktura Zemlje · Poglej več »

Svetlobna krivulja

ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.

Novo!!: Osončje in Svetlobna krivulja · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Novo!!: Osončje in Svinec · Poglej več »

Tachyon: The Fringe

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.

Novo!!: Osončje in Tachyon: The Fringe · Poglej več »

Tagish Lake (meteorit)

159-gramski fragment meteorita Meteorit Tagish Lake je meteorit iz skupine ogljikovih hondritov.

Novo!!: Osončje in Tagish Lake (meteorit) · Poglej več »

Tauridi

Ozvezdje Bika Tauridi (oznaka NTA za Severne in STA za Južne Tauride) so meteorji, ki pripadajo dvema meteorskima rojema, ki ju imenujemo Severni Tauridi in Južni Tauridi.

Novo!!: Osončje in Tauridi · Poglej več »

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.

Novo!!: Osončje in Težiščni dinamični čas · Poglej več »

Težiščni koordinatni čas

Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.

Novo!!: Osončje in Težiščni koordinatni čas · Poglej več »

Tektonska plošča

Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).

Novo!!: Osončje in Tektonska plošča · Poglej več »

Temna energija

language.

Novo!!: Osončje in Temna energija · Poglej več »

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Novo!!: Osončje in Tesla (enota) · Poglej več »

The Forever War

The Forever War je vojaški znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Joeja Haldemana, ki je prvič izšel leta 1974 pri založbi St. Martin's Press.

Novo!!: Osončje in The Forever War · Poglej več »

Thomas Wright (astronom)

Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.

Novo!!: Osončje in Thomas Wright (astronom) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Osončje in Tir · Poglej več »

Tisserandov parameter

Tisserandov parameter ali Tisserandova invarianta je kombinacija elementov tira v problemu treh teles.

Novo!!: Osončje in Tisserandov parameter · Poglej več »

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Novo!!: Osončje in Titan (luna) · Poglej več »

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Novo!!: Osončje in Triton (luna) · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Novo!!: Osončje in Trojanski asteroid · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Osončje in Tycho Brahe · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Osončje in Ubežna hitrost · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Osončje in Udarni krater · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Osončje in Uran (planet) · Poglej več »

Uranovi obroči

Uranovi obroči in tirnice lun. Izsrednosti niso pravilne. Uranove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Uran.

Novo!!: Osončje in Uranovi obroči · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Varmija

Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.

Novo!!: Osončje in Varmija · Poglej več »

Vega (zvezda)

Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.

Novo!!: Osončje in Vega (zvezda) · Poglej več »

Velika zajeda

Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.

Novo!!: Osončje in Velika zajeda · Poglej več »

Veliki komet

Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.

Novo!!: Osončje in Veliki komet · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Osončje in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Osončje in Vesolje · Poglej več »

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Novo!!: Osončje in Vesoljska sonda · Poglej več »

Vesoljski teleskop James Webb

Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).

Novo!!: Osončje in Vesoljski teleskop James Webb · Poglej več »

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Osončje in Vesto Melvin Slipher · Poglej več »

Vezavna energija

V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.

Novo!!: Osončje in Vezavna energija · Poglej več »

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Novo!!: Osončje in Victor Clube · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Osončje in Vidni spekter · Poglej več »

Vodni hlapi

Vodni hlapi so plinasta oblika vode.

Novo!!: Osončje in Vodni hlapi · Poglej več »

Vojničev rokopis

Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.

Novo!!: Osončje in Vojničev rokopis · Poglej več »

Volar (ozvezdje)

Volar je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Osončje in Volar (ozvezdje) · Poglej več »

Voyager 1

Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.

Novo!!: Osončje in Voyager 1 · Poglej več »

Vozel (astronomija)

Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).

Novo!!: Osončje in Vozel (astronomija) · Poglej več »

VY Velikega psa

VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.

Novo!!: Osončje in VY Velikega psa · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Osončje in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Osončje in Walter Baade · Poglej več »

Wild 2

Komet 81P/Wild, znan tudi kot Wild 2, je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,4 let.

Novo!!: Osončje in Wild 2 · Poglej več »

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Novo!!: Osončje in Wilhelm von Biela · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Osončje in William Herschel · Poglej več »

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Novo!!: Osončje in Zemeljski čas · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Novo!!: Osončje in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Osončje in Zemlja · Poglej več »

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Novo!!: Osončje in Zemljina masa · Poglej več »

Zgodovina Poljske

Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.

Novo!!: Osončje in Zgodovina Poljske · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Osončje in Zlato · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Osončje in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Osončje in Zvezda · Poglej več »

Zvezdna ladja

Koncept medzvezdne ladje z ionskim pogonom, tehnologijo domnevno bližnje prihodnosti Zvezdna oz.

Novo!!: Osončje in Zvezdna ladja · Poglej več »

1 E15 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 milijardo in 10 milijardami km².

Novo!!: Osončje in 1 E15 m² · Poglej več »

1 E15 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).

Novo!!: Osončje in 1 E15 s · Poglej več »

100 Hekata

100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Osončje in 100 Hekata · Poglej več »

12. september

12.

Novo!!: Osončje in 12. september · Poglej več »

13. junij

13.

Novo!!: Osončje in 13. junij · Poglej več »

16 Psiha

16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Osončje in 16 Psiha · Poglej več »

17. oktober

17.

Novo!!: Osončje in 17. oktober · Poglej več »

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Osončje in 1972 · Poglej več »

2. januar

2.

Novo!!: Osončje in 2. januar · Poglej več »

2006 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.

Novo!!: Osončje in 2006 v znanosti · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: Osončje in 2008 · Poglej več »

2010: Druga odiseja

2010: Druga odiseja je znanstvenofantastični roman iz niza romanov Vesoljska odiseja angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarkea iz leta 1982.

Novo!!: Osončje in 2010: Druga odiseja · Poglej več »

2012

2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Osončje in 2012 · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Osončje in 2018 · Poglej več »

2018 VG18

je zelo oddaljeno čezneptunsko telo, ki so ga novembra 2018 odkrili na observatoriju na Mauna Kei na Havajih, na razdalji približno 120 AU.

Novo!!: Osončje in 2018 VG18 · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Osončje in 2060 Hiron · Poglej več »

288 Glavka

288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Osončje in 288 Glavka · Poglej več »

6. avgust

6.

Novo!!: Osončje in 6. avgust · Poglej več »

90377 Sedna

90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

Novo!!: Osončje in 90377 Sedna · Poglej več »

Preusmerja sem:

Naše Osončje, Notranji planet, Sončev sistem, Sončni sistem, Zunanji planet.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne