Kazalo
332 odnosi: Ad Astra: Pot do zvezd, Adaptivna optika, Adriaan van Maanen, Aflah, Albedo, Albert Marth, Alexis Bouvard, Alfa Kentavra, ALH 84001, Alkan, Allende (meteorit), Almagest, Ameriško astronomsko društvo, Amorski asteroid, Anders Johan Lexell, Antarktika, Antropocentrizem, Apsidna precesija, Arhimed, Aryabhata I., Asteroid, Asteroid tipa B, Asteroidni pas, Astrokemija, Astronomija, Astronomska enota, Astronomski observatorij Beograd, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Ščit (ozvezdje), Ščitasti vulkan, Železo, Časovni pregled astronomije, Čezneptunsko telo, Édouard Albert Roche, Barnard 68, Bela luknja, Bertil Lindblad, Betelgeza, Bleda modra pika, Blizusončev komet, Brans-Dickeova teorija, C/1973 E1 (Kohoutek), Carl Friedrich Gauss, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Cerera (pritlikavi planet), Charles Messier, Christopher Clavius, Clyde William Tombaugh, ... Razširi indeks (282 več) »
Ad Astra: Pot do zvezd
Ad Astra: Pot do zvezd (v izvirniku Ad Astra) je ameriški znanstvenofantastični film producenta in režiserja Jamesa Graya, ki je izšel jeseni 2019 v distribuciji 20th Century Fox.
Poglej Osončje in Ad Astra: Pot do zvezd
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.
Poglej Osončje in Adaptivna optika
Adriaan van Maanen
Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Osončje in Adriaan van Maanen
Aflah
Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.
Poglej Osončje in Aflah
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Osončje in Albedo
Albert Marth
Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Osončje in Albert Marth
Alexis Bouvard
Alexis Bouvard, francoski astronom, * 27. junij 1767, Contamines, Francija, † 7. junij 1843, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Alexis Bouvard
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Osončje in Alfa Kentavra
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Poglej Osončje in ALH 84001
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Osončje in Alkan
Allende (meteorit)
Kos meteorita Allende Meteorit Allende je med meteoriti največji ogljikov hondrit, ki so jih našli na Zemlji.
Poglej Osončje in Allende (meteorit)
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Osončje in Almagest
Ameriško astronomsko društvo
Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.
Poglej Osončje in Ameriško astronomsko društvo
Amorski asteroid
Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.
Poglej Osončje in Amorski asteroid
Anders Johan Lexell
Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Osončje in Anders Johan Lexell
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Osončje in Antarktika
Antropocentrizem
Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.
Poglej Osončje in Antropocentrizem
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Poglej Osončje in Apsidna precesija
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Osončje in Arhimed
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Osončje in Aryabhata I.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Osončje in Asteroid
Asteroid tipa B
Asteroid tipa B je vrsta relativno redkih oglikovih ˙(karbonatnih) asteroidov, ki spadajo v širšo skupino asteroidov C. Največ asteroidov tipa B je v zunanjem delu asteroidnega pasu.
Poglej Osončje in Asteroid tipa B
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Osončje in Asteroidni pas
Astrokemija
Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.
Poglej Osončje in Astrokemija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Osončje in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Osončje in Astronomska enota
Astronomski observatorij Beograd
četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.
Poglej Osončje in Astronomski observatorij Beograd
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Osončje in Astronomsko telo
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Osončje in Atmosfera nebesnega telesa
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Osončje in Atom
Ščit (ozvezdje)
Ščit je majhno ozvezdje na južni nebesni polobli.
Poglej Osončje in Ščit (ozvezdje)
Ščitasti vulkan
Ščitasti vulkan je vrsta vulkana, imenovanega po nizkem profilu, ki spominja na bojevniški ščit, ki leži na tleh.
Poglej Osončje in Ščitasti vulkan
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Osončje in Železo
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Osončje in Časovni pregled astronomije
Čezneptunsko telo
Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.
Poglej Osončje in Čezneptunsko telo
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Poglej Osončje in Édouard Albert Roche
Barnard 68
Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.
Poglej Osončje in Barnard 68
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Osončje in Bela luknja
Bertil Lindblad
Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.
Poglej Osončje in Bertil Lindblad
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Osončje in Betelgeza
Bleda modra pika
Z razdalje 6 milijard kilometrov je Zemlja majhna pika (približno na sredini slike, v rjavem pasu na desni strani) Z zeleno je označena približna lokacija Voyagerja 1, ko je bila narejena fotografija Bleda modra pika (v izvirniku) je znana fotografija Zemlje, ki jo je leta 1990 posnela ameriška vesoljska sonda Voyager 1.
Poglej Osončje in Bleda modra pika
Blizusončev komet
Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Blizusončev komet je komet, ki ima prisončje (perihelij) zelo blizu Sonca.
Poglej Osončje in Blizusončev komet
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Poglej Osončje in Brans-Dickeova teorija
C/1973 E1 (Kohoutek)
Tirnica Kometa Kohoutek (rdeče) in tirnica Zemlje (modro). Komet je bil v prisončju 27.12.1973. Komet Kohoutek ali C/1973 E1 (tudi Komet Watergate) je komet, ki ga je odkril češki astronom Luboš Kohoutek 7. marca 1973.
Poglej Osončje in C/1973 E1 (Kohoutek)
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Osončje in Carl Friedrich Gauss
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Poglej Osončje in Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Osončje in Cerera (pritlikavi planet)
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Charles Messier
Christopher Clavius
Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.
Poglej Osončje in Christopher Clavius
Clyde William Tombaugh
Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Osončje in Clyde William Tombaugh
Collegium Maius
Collegium Maius (latinsko za Veliki kolegij) v starem mestnem jedru Krakova, Poljska, je najstarejša stavba Jagielonske univerze, ustanovljene leta 1364.
Poglej Osončje in Collegium Maius
Damoklejski asteroid
Damoklejski asteroid ali Damoklejec je asteroid, ki ima dolgo obhodno dobo in tirnico z veliko izsrednostjo, kar je značilno za periodične komete (na primer Halleyjev komet (1P/Hall)), ne kažejo pa za komete značilnega repa.
Poglej Osončje in Damoklejski asteroid
David C. Jewitt
David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.
Poglej Osončje in David C. Jewitt
Dermottov zakon
Dermottov zakon je empirična formula za orbitalno periodo glavnih satelitov, ki krožijo okoli planetov v Osončju.
Poglej Osončje in Dermottov zakon
Deveti planet
Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.
Poglej Osončje in Deveti planet
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Poglej Osončje in Domnevni planet
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej Osončje in Družina asteroidov
Družina Evnomija
Družina Evnomija je družina asteroidov, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Osončje in Družina Evnomija
Družina Haumea
telesa razpršenega diska (sivo). Polarne koordinate: velika polos tirnice in naklon tirnice. Družina Haumea je edina najdena čezneptunska družina trka (kolizijska družina).
Poglej Osončje in Družina Haumea
Družina Madžarska
Družina Madžarska je družina asteroidov, ki se nahajajo blizu notranjega roba glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Osončje in Družina Madžarska
Družina Sibela
Družina Sibela (tudi skupina Sibela) je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu asteroidnega pasu.
Poglej Osončje in Družina Sibela
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Osončje in Dušik
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Osončje in Edmond Halley
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Osončje in Efemeride
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Poglej Osončje in Efemeridni čas
Eleanor Francis Helin
Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.
Poglej Osončje in Eleanor Francis Helin
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Osončje in Enkelad
Enstatit
Enstatit je magnezijev končni člen niza piroksenskih silikatnih mineralov enstatit (MgSiO3) – ferosilit (FeSiO3).
Poglej Osončje in Enstatit
Erida (pritlikavi planet)
Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.
Poglej Osončje in Erida (pritlikavi planet)
Ernst Julius Öpik
Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.
Poglej Osončje in Ernst Julius Öpik
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Osončje in Evdoks
Evropski južni observatorij
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.
Poglej Osončje in Evropski južni observatorij
Faeton (domnevni planet)
Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.
Poglej Osončje in Faeton (domnevni planet)
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Osončje in Filolaj
Forest Ray Moulton
Forest Ray Moulton, ameriški astronom, * 29. april 1872, Le Roy, Michigan, ZDA, † 7. december 1952, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Osončje in Forest Ray Moulton
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Poglej Osončje in Francesco Bianchini
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Poglej Osončje in Fred Hoyle
Friedrich Arturovič Zander
Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Osončje in Friedrich Arturovič Zander
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Osončje in Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Osončje in Friedrich Wilhelm Bessel
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Osončje in Galaksija
Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)
V znanstvenofantastični nadaljevanki Zvezdne steze je naša Galaksija razdeljena na štiri kvadránte, ki so naprej razdeljeni v sektorje.
Poglej Osončje in Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Poglej Osončje in Galaktično leto
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Osončje in Galileo Galilei
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Osončje in Ganimed (luna)
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Osončje in Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussovo leto
Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.
Poglej Osončje in Gaussovo leto
GeaBios
http://www.geabios.com www.geabios.com GeaBios je slovenski brezplačni (ne-komercialni) geoinformacijski spletni servis.
Poglej Osončje in GeaBios
Genesis (vesoljska sonda)
Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.
Poglej Osončje in Genesis (vesoljska sonda)
George Phillips Bond
George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Osončje in George Phillips Bond
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Osončje in Gerard Peter Kuiper
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Osončje in Gibanje Zemlje
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Osončje in Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Poglej Osončje in Giovanni Virginio Schiaparelli
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Osončje in Giuseppe Piazzi
GJ 1245
V1581 Laboda (V1581 Cygni, V1581 Cyg; G 208-44/208-45, GJ 1245) je trojni zvezdni sistem od Sonca oddaljen 14 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.
Poglej Osončje in GJ 1245
Gleb Aleksandrovič Čebotarjov
Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, ruski astronom, * 1. avgust 1913, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), †4. avgust 1975, Leningrad, Sovjetska zveza.
Poglej Osončje in Gleb Aleksandrovič Čebotarjov
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Osončje in Gora
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Osončje in Gorovje
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Osončje in Grki
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Osončje in Halleyjev komet
Harold Jeffreys
Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.
Poglej Osončje in Harold Jeffreys
HD 96167 b
HD 96167 b je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 280 svetlobnih let.
Poglej Osončje in HD 96167 b
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Osončje in Heliocentrični model
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Henri Poincaré
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Osončje in Hitrost gravitacije
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Poglej Osončje in Hondrit
Hondrula
Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo. Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih.
Poglej Osončje in Hondrula
Ibn aš-Šatir
Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.
Poglej Osončje in Ibn aš-Šatir
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Osončje in Immanuel Kant
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Osončje in Italija
Izmišljeno vesolje
Lymana Franka Bauma Izmíšljeno vesólje ali izmíšljeni svét je izmišljeno okolje, v katerem se dogaja zgodba leposlovnega dela in ima dosledno opisane lastnosti elementov, kot so geografija, zgodovina idr.
Poglej Osončje in Izmišljeno vesolje
Jagelonska univerza
Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.
Poglej Osončje in Jagelonska univerza
James Hopwood Jeans
Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.
Poglej Osončje in James Hopwood Jeans
Jean Richer
Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.
Poglej Osončje in Jean Richer
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Poglej Osončje in Jeremiah Horrocks
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Osončje in Jo (luna)
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Osončje in Johann Elert Bode
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Osončje in John Henry Poynting
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Osončje in Jupiter
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Osončje in Jupitrovi naravni sateliti
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Osončje in Jupitrovi obroči
Kaliroja (luna)
Kalirója (Kaliroe) je Jupitrov naravni satelit. Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je član Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okrog Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Naravni satelit Kaliroja je bil odkrit 6. oktobra 1999 v okviru projekta Spacewatch (projekt namenjen proučevanju manjših planetov Osončja, asteroidov in kometov).
Poglej Osončje in Kaliroja (luna)
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Osončje in Kalisto (luna)
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Osončje in Kamnina
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Osončje in Kemijski element
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Osončje in Kepler-Bouwkampova konstanta
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Poglej Osončje in Klif
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Osončje in Komet
Komet Arend-Roland
Komet Arend-Roland ali Veliki komet iz leta 1957 ali C/1956 R1 je komet, ki sta ga 8. novembra 1956 na fotografskih ploščah odkrila belgijska astronoma Sylvain Arend (1902 – 1992) in Georges Roland (1922 – 1991).
Poglej Osončje in Komet Arend-Roland
Komet Bradfield
Komet Bradfield ali C/2004 F4 je dolgoperiodični komet, ki ga je 23.
Poglej Osončje in Komet Bradfield
Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.
Poglej Osončje in Komet Hale-Bopp
Komet Holmes
Komet Holmes ali Holmesov komet (uradna oznaka je 17P/Holmes) je periodični komet z obhodno dobo 6,9 let.
Poglej Osončje in Komet Holmes
Komet Ikeja-Seki
Komet Ikeja-Seki (komet Ikeya-Seki) (označujejo ga tudi z C/1965 S1, 1965 VIII in 1965f) je komet, ki sta ga neodvisno odkrila dva japonska astronoma Kaoru Ikeya in Cutomu Seki 18. septembra 1965.
Poglej Osončje in Komet Ikeja-Seki
Komet Lulin
Komet Lulin (uradna oznaka C/2007 N3 (Lulin)) je neperiodični komet, ki sta ga odkrila Ye Quanzhi in Lin Či-Šeng iz Observatorija Lulin.
Poglej Osončje in Komet Lulin
Komet Machholz
Komet Machholz ali C/2004 Q2 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 27. avgusta 2004.
Poglej Osončje in Komet Machholz
Komet Machholz 1
Komet Machholz 1 ali 96P/Machholz je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. maja 1986.
Poglej Osončje in Komet Machholz 1
Komet Shoemaker-Holt 1
Komet Shoemaker-Holt 1 (uradna oznaka je 128P/Shoemaker-Holt) je periodični komet z obhodno dobo okoli 9,5 let.
Poglej Osončje in Komet Shoemaker-Holt 1
Komet Shoemaker-Levy 9
Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).
Poglej Osončje in Komet Shoemaker-Levy 9
Komet SWAN
Komet SWAN ali C/2006 M4 je komet, ki sta ga proti koncu junija 2006 neodvisno odkrila Robert D. Matson iz Kalifornije in Michael Mattiazzo iz mesta Adeleide v Južni Avstraliji.
Poglej Osončje in Komet SWAN
Komet West
Komet West ali C/1975 V1 (tudi C/1975 V1 – A) je komet, ki ga je 10. avgusta 1975 odkril danski astronom Richard Martin West (rojen 1941), ki deluje na Evropskem južnem observatoriju (ESO).
Poglej Osončje in Komet West
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.
Poglej Osončje in Konstantin Edvardovič Ciolkovski
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Osončje in Kozmični žarki
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Osončje in Kuiperjev pas
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Osončje in Lagrangeeva točka
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Osončje in Laplaceova ravnina
Lastni elementi tira
a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.
Poglej Osončje in Lastni elementi tira
Ljudje (oblikovalski studio)
Ljudje je slovenski oblikovalski studio, ki ustanovljen leta 2012.
Poglej Osončje in Ljudje (oblikovalski studio)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Osončje in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Osončje in Lunini kraterji
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Osončje in Makemake
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Osončje in Mala in velika polos
Malo telo Osončja
Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….
Poglej Osončje in Malo telo Osončja
Margareta (luna)
Margareta je edini Uranov progradni nepravilni satelit.
Poglej Osončje in Margareta (luna)
Mariner 2
Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.
Poglej Osončje in Mariner 2
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Osončje in Mars
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Osončje in Matematična fizika
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Poglej Osončje in Matematična geografija
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Osončje in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Medzvezdni komet
Medzvezdni komet je komet, ki ni vezan na zvezdo in se lahko nahaja tudi v medzvezdnem prostoru.
Poglej Osončje in Medzvezdni komet
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Osončje in Merkur
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Osončje in Meteorit
Michael Maestlin
Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.
Poglej Osončje in Michael Maestlin
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Osončje in Michel Hénon
Mikrometeoroid
Mikrometeoroid je majhen meteoroid, ki je nastal kot okrušek večjega telesa in ima maso manjšo od 1 grama oziroma velikost od 100 μm do 1 mm.
Poglej Osončje in Mikrometeoroid
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Osončje in Milutin Milanković
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Poglej Osončje in Načelo povprečnosti
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Osončje in Naklon tira
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Osončje in Narava
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Osončje in Naravni satelit
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Osončje in Naseljivi planet
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Osončje in Nebesna mehanika
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Osončje in Nebesno telo
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Osončje in Neptun
Neptunovi naravni sateliti
Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.
Poglej Osončje in Neptunovi naravni sateliti
Nereida (luna)
Nereida (grško Νηρηΐδα: Nereida) je Neptunov naravni satelit.
Poglej Osončje in Nereida (luna)
Neso (luna)
Neso (grško Νησώ: Neso) je Neptunov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Osončje in Neso (luna)
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Osončje in Nezemeljsko življenje
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Osončje in Ničelni poldnevnik
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Osončje in Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Osončje in Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Stepanovič Černih
Nikolaj Stepanovič Černih, ruski astronom, * 6. oktober 1931 Novaja Usman, Voroneška oblast, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 26. maj 2004.
Poglej Osončje in Nikolaj Stepanovič Černih
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Osončje in Območje H II
Observatorij Višnjan
Observatorij Višnjan Observatorij Višnjan (koda IAU 120 Visnjan), je astronomski observatorij v istrskemu mestecu Višnjan na Hrvaškem.
Poglej Osončje in Observatorij Višnjan
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Osončje in Ocean
Oceanska kotlina
V hidrologiji je lahko oceanska kotlina kjerkoli na Zemlji, ki je zalita z morsko vodo, vendar je geološko oceanska kotlina velika geološka kotlina pod morsko gladino.
Poglej Osončje in Oceanska kotlina
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Osončje in Ogljik
Ogljikov hondrit
Murchison. Ogljikov hondrit (tudi C hondrit) je vrsta kamnitih meteoritov iz skupine hondritov.Vsebujejo relativno veliko oglijka (do 3%) v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin.
Poglej Osončje in Ogljikov hondrit
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Osončje in Ogljikovodik
Oortov oblak
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).
Poglej Osončje in Oortov oblak
Orbiter (simulator)
Orbiter je zaprtokodni brezplačni simulator vesoljskih poletov za operacijski sistem MS Windows.
Poglej Osončje in Orbiter (simulator)
Orlova meglica
Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.
Poglej Osončje in Orlova meglica
Percival Lowell
Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Osončje in Percival Lowell
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Osončje in Peta sila
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Pierre-Simon Laplace
Pioneer 10
Izstrelitev sonde Pioneer 10 Plošča s Pioneerja 10 Pioneer 10 (tudi Pioneer F) je Nasina vesoljska sonda, ki je bila izstreljena 2. marca 1972 z raketo nosilko Atlas-Centaur.
Poglej Osončje in Pioneer 10
Pioneer 11
Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).
Poglej Osončje in Pioneer 11
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Osončje in Planet
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Poglej Osončje in Planet X
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.
Poglej Osončje in Planetarna diferenciacija
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Osončje in Planetarna meglica
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Osončje in Planetni obroč
Planetni sestav
Planetni sestav oz.
Poglej Osončje in Planetni sestav
Planetologija
Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.
Poglej Osončje in Planetologija
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Osončje in Plinasti orjak
Plošča s Pioneerja 10
Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.
Poglej Osončje in Plošča s Pioneerja 10
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Osončje in Pluton
Plutonovi naravni sateliti
Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.
Poglej Osončje in Plutonovi naravni sateliti
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Osončje in Poimenovanje astronomskih teles
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Osončje in Polarni sij
Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Osončje in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pomeni imen asteroidov: 21001–22000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 21001 do 22000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Osončje in Pomeni imen asteroidov: 21001–22000
Pomeni imen asteroidov: 24001–25000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 24001 do 25000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Osončje in Pomeni imen asteroidov: 24001–25000
Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Osončje in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pomeni imen asteroidov: 6501–7000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Osončje in Pomeni imen asteroidov: 6501–7000
Pomeni imen asteroidov: 9501–10000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Osončje in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000
Populous: The Beginning
Populous: The Beginning je tretja igra v seriji strateških iger Populous, razvita pri podjetju Bullfrog Productions leta 1998.
Poglej Osončje in Populous: The Beginning
Potencialni nevarni asteroid
Potencialni nevarni asteroid je blizuzemeljski asteroid, ki ima tirnico in velikost takšno, da bi lahko na svoji poti prišel tako blizu Zemlje, da bi jo ogrožal.
Poglej Osončje in Potencialni nevarni asteroid
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Osončje in Prasevanje
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Osončje in Precesija enakonočij
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Osončje in Pritlikavi planet
Program Artemis
Program Artemis je mednarodni program vesoljskih poletov, ki ga financira vlada ZDA in katerega cilj je do leta 2024 izvesti pristanek prve ženske in naslednjega moškega na Luni, natančneje v območju luninega južnega pola.
Poglej Osončje in Program Artemis
Program Voyager
Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.
Poglej Osončje in Program Voyager
Proteus (luna)
Proteus (grško Πρωτεύς: Proteus) je največji Neptunov notranji naravni satelit in drugi največji med vsemi Neptunovimi sateliti.
Poglej Osončje in Proteus (luna)
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Osončje in Radioaktivnost
Razpršeni disk
Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.
Poglej Osončje in Razpršeni disk
Razvrščanje meteoritov
Razvrščanje meteoritov je združevanje (klasifikacija) meteoritov v skupine, ki bi naj imele skupen izvor v enem starševskem nebesnem telesu.
Poglej Osončje in Razvrščanje meteoritov
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Poglej Osončje in Rea (luna)
Referenčna ravnina
Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.
Poglej Osončje in Referenčna ravnina
Regolit
granulitne kamnine Regolit (regos (ῥῆγος), »odeja« in litos (λίθος), »skala«) je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnine.
Poglej Osončje in Regolit
Rendezvous with Rama
Rendezvous with Rama (dobesedno Srečanje z Ramo) je znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Arthurja C. Clarka, ki je prvič izšel leta 1973 pri založbi Gollancz.
Poglej Osončje in Rendezvous with Rama
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Osončje in Rocheva meja
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Osončje in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Osončje in Saturnovi obroči
Scott Sander Sheppard
Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.
Poglej Osončje in Scott Sander Sheppard
Sekularna resonanca
Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.
Poglej Osončje in Sekularna resonanca
Selevk
Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.
Poglej Osončje in Selevk
Seth Barnes Nicholson
Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.
Poglej Osončje in Seth Barnes Nicholson
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Osončje in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Osončje in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Osončje in Seznam najbližjih zvezd
Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini
Osončje in druge zvezde v naši galaksiji so v drugačnih orbitah okoli njenega središča.
Poglej Osončje in Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini
Seznam neperiodičnih kometov
Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.
Poglej Osončje in Seznam neperiodičnih kometov
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Osončje in Seznam planetov v osončju
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Poglej Osončje in Seznam raziskovalcev
Seznam svetlejših zvezd
To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.
Poglej Osončje in Seznam svetlejših zvezd
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Poglej Osončje in Seznam teles v Osončju po masi
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Poglej Osončje in Seznam teles v Osončju po polmeru
SIMBAD
Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven Osončja.
Poglej Osončje in SIMBAD
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Osončje in Sirij
Slovenski tolar
Bankovec za 1000 SIT Kovanec za 1 SIT Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.
Poglej Osončje in Slovenski tolar
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Osončje in Sočasno vrtenje
Spodnji in zgornji planeti
Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.
Poglej Osončje in Spodnji in zgornji planeti
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej Osončje in Središče za male planete
Starost vesolja
Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.
Poglej Osončje in Starost vesolja
Starost Zemlje
Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.
Poglej Osončje in Starost Zemlje
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Osončje in Struktura Zemlje
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Poglej Osončje in Svetlobna krivulja
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Osončje in Svinec
Tachyon: The Fringe
Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.
Poglej Osončje in Tachyon: The Fringe
Tagish Lake (meteorit)
159-gramski fragment meteorita Meteorit Tagish Lake je meteorit iz skupine ogljikovih hondritov.
Poglej Osončje in Tagish Lake (meteorit)
Tauridi
Ozvezdje Bika Tauridi (oznaka NTA za Severne in STA za Južne Tauride) so meteorji, ki pripadajo dvema meteorskima rojema, ki ju imenujemo Severni Tauridi in Južni Tauridi.
Poglej Osončje in Tauridi
Težiščni dinamični čas
Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.
Poglej Osončje in Težiščni dinamični čas
Težiščni koordinatni čas
Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.
Poglej Osončje in Težiščni koordinatni čas
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Osončje in Tektonska plošča
Temna energija
language.
Poglej Osončje in Temna energija
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Osončje in Tesla (enota)
The Forever War
The Forever War je vojaški znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Joeja Haldemana, ki je prvič izšel leta 1974 pri založbi St. Martin's Press.
Poglej Osončje in The Forever War
Thomas Wright (astronom)
Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.
Poglej Osončje in Thomas Wright (astronom)
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Osončje in Tir
Tisserandov parameter
Tisserandov parameter ali Tisserandova invarianta je kombinacija elementov tira v problemu treh teles.
Poglej Osončje in Tisserandov parameter
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Osončje in Titan (luna)
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Osončje in Triton (luna)
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Osončje in Trojanski asteroid
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Osončje in Tycho Brahe
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Osončje in Ubežna hitrost
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Osončje in Udarni krater
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Osončje in Uran (planet)
Uranovi obroči
Uranovi obroči in tirnice lun. Izsrednosti niso pravilne. Uranove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Uran.
Poglej Osončje in Uranovi obroči
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Varmija
Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.
Poglej Osončje in Varmija
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Poglej Osončje in Vega (zvezda)
Velika zajeda
Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.
Poglej Osončje in Velika zajeda
Veliki komet
Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.
Poglej Osončje in Veliki komet
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Osončje in Venera
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Osončje in Vesolje
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Osončje in Vesoljska sonda
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Osončje in Vesoljski teleskop James Webb
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Osončje in Vesto Melvin Slipher
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Osončje in Vezavna energija
Victor Clube
Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.
Poglej Osončje in Victor Clube
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Osončje in Vidni spekter
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Osončje in Vodni hlapi
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Osončje in Vojničev rokopis
Volar (ozvezdje)
Volar je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Osončje in Volar (ozvezdje)
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Osončje in Voyager 1
Vozel (astronomija)
Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).
Poglej Osončje in Vozel (astronomija)
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Poglej Osončje in VY Velikega psa
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Osončje in Vzvratno gibanje
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Poglej Osončje in Walter Baade
Wild 2
Komet 81P/Wild, znan tudi kot Wild 2, je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,4 let.
Poglej Osončje in Wild 2
Wilhelm von Biela
Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.
Poglej Osončje in Wilhelm von Biela
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Osončje in William Herschel
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Osončje in Zemeljski čas
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Osončje in Zemeljski planet
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Osončje in Zemlja
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Poglej Osončje in Zemljina masa
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Osončje in Zgodovina Poljske
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Osončje in Zlato
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Osončje in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Osončje in Zvezda
Zvezdna ladja
Koncept medzvezdne ladje z ionskim pogonom, tehnologijo domnevno bližnje prihodnosti Zvezdna oz.
Poglej Osončje in Zvezdna ladja
1 E15 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 milijardo in 10 milijardami km².
Poglej Osončje in 1 E15 m²
1 E15 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).
Poglej Osončje in 1 E15 s
100 Hekata
100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Osončje in 100 Hekata
12. september
12.
Poglej Osončje in 12. september
13. junij
13.
Poglej Osončje in 13. junij
16 Psiha
16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Osončje in 16 Psiha
17. oktober
17.
Poglej Osončje in 17. oktober
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Osončje in 1972
2. januar
2.
Poglej Osončje in 2. januar
2006 v znanosti
Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.
Poglej Osončje in 2006 v znanosti
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Osončje in 2008
2010: Druga odiseja
2010: Druga odiseja je znanstvenofantastični roman iz niza romanov Vesoljska odiseja angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarkea iz leta 1982.
Poglej Osončje in 2010: Druga odiseja
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Osončje in 2012
2018
2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Osončje in 2018
2018 VG18
je zelo oddaljeno čezneptunsko telo, ki so ga novembra 2018 odkrili na observatoriju na Mauna Kei na Havajih, na razdalji približno 120 AU.
Poglej Osončje in 2018 VG18
2060 Hiron
2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.
Poglej Osončje in 2060 Hiron
288 Glavka
288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Osončje in 288 Glavka
6. avgust
6.
Poglej Osončje in 6. avgust
90377 Sedna
90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.
Poglej Osončje in 90377 Sedna
Prav tako znan kot Naše Osončje, Notranji planet, Sončev sistem, Sončni sistem, Zunanji planet.
, Collegium Maius, Damoklejski asteroid, David C. Jewitt, Dermottov zakon, Deveti planet, Domnevni planet, Družina asteroidov, Družina Evnomija, Družina Haumea, Družina Madžarska, Družina Sibela, Dušik, Edmond Halley, Efemeride, Efemeridni čas, Eleanor Francis Helin, Enkelad, Enstatit, Erida (pritlikavi planet), Ernst Julius Öpik, Evdoks, Evropski južni observatorij, Faeton (domnevni planet), Filolaj, Forest Ray Moulton, Francesco Bianchini, Fred Hoyle, Friedrich Arturovič Zander, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm Bessel, Galaksija, Galaktični kvadranti (Zvezdne steze), Galaktično leto, Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, GeaBios, Genesis (vesoljska sonda), George Phillips Bond, Gerard Peter Kuiper, Gibanje Zemlje, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Giuseppe Piazzi, GJ 1245, Gleb Aleksandrovič Čebotarjov, Gora, Gorovje, Grki, Halleyjev komet, Harold Jeffreys, HD 96167 b, Heliocentrični model, Henri Poincaré, Hitrost gravitacije, Hondrit, Hondrula, Ibn aš-Šatir, Immanuel Kant, Italija, Izmišljeno vesolje, Jagelonska univerza, James Hopwood Jeans, Jean Richer, Jeremiah Horrocks, Jo (luna), Johann Elert Bode, John Henry Poynting, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Jupitrovi obroči, Kaliroja (luna), Kalisto (luna), Kamnina, Kemijski element, Kepler-Bouwkampova konstanta, Klif, Komet, Komet Arend-Roland, Komet Bradfield, Komet Hale-Bopp, Komet Holmes, Komet Ikeja-Seki, Komet Lulin, Komet Machholz, Komet Machholz 1, Komet Shoemaker-Holt 1, Komet Shoemaker-Levy 9, Komet SWAN, Komet West, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kozmični žarki, Kuiperjev pas, Lagrangeeva točka, Laplaceova ravnina, Lastni elementi tira, Ljudje (oblikovalski studio), Luna, Lunini kraterji, Makemake, Mala in velika polos, Malo telo Osončja, Margareta (luna), Mariner 2, Mars, Matematična fizika, Matematična geografija, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Medzvezdni komet, Merkur, Meteorit, Michael Maestlin, Michel Hénon, Mikrometeoroid, Milutin Milanković, Načelo povprečnosti, Naklon tira, Narava, Naravni satelit, Naseljivi planet, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Neptun, Neptunovi naravni sateliti, Nereida (luna), Neso (luna), Nezemeljsko življenje, Ničelni poldnevnik, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Nikolaj Stepanovič Černih, Območje H II, Observatorij Višnjan, Ocean, Oceanska kotlina, Ogljik, Ogljikov hondrit, Ogljikovodik, Oortov oblak, Orbiter (simulator), Orlova meglica, Percival Lowell, Peta sila, Pierre-Simon Laplace, Pioneer 10, Pioneer 11, Planet, Planet X, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Planetni obroč, Planetni sestav, Planetologija, Plinasti orjak, Plošča s Pioneerja 10, Pluton, Plutonovi naravni sateliti, Poimenovanje astronomskih teles, Polarni sij, Pomeni imen asteroidov: 14001–15000, Pomeni imen asteroidov: 21001–22000, Pomeni imen asteroidov: 24001–25000, Pomeni imen asteroidov: 4001–4500, Pomeni imen asteroidov: 6501–7000, Pomeni imen asteroidov: 9501–10000, Populous: The Beginning, Potencialni nevarni asteroid, Prasevanje, Precesija enakonočij, Pritlikavi planet, Program Artemis, Program Voyager, Proteus (luna), Radioaktivnost, Razpršeni disk, Razvrščanje meteoritov, Rea (luna), Referenčna ravnina, Regolit, Rendezvous with Rama, Rocheva meja, Saturn, Saturnovi obroči, Scott Sander Sheppard, Sekularna resonanca, Selevk, Seth Barnes Nicholson, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam najbližjih zvezd, Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini, Seznam neperiodičnih kometov, Seznam planetov v osončju, Seznam raziskovalcev, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, SIMBAD, Sirij, Slovenski tolar, Sočasno vrtenje, Spodnji in zgornji planeti, Središče za male planete, Starost vesolja, Starost Zemlje, Struktura Zemlje, Svetlobna krivulja, Svinec, Tachyon: The Fringe, Tagish Lake (meteorit), Tauridi, Težiščni dinamični čas, Težiščni koordinatni čas, Tektonska plošča, Temna energija, Tesla (enota), The Forever War, Thomas Wright (astronom), Tir, Tisserandov parameter, Titan (luna), Triton (luna), Trojanski asteroid, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Udarni krater, Uran (planet), Uranovi obroči, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Varmija, Vega (zvezda), Velika zajeda, Veliki komet, Venera, Vesolje, Vesoljska sonda, Vesoljski teleskop James Webb, Vesto Melvin Slipher, Vezavna energija, Victor Clube, Vidni spekter, Vodni hlapi, Vojničev rokopis, Volar (ozvezdje), Voyager 1, Vozel (astronomija), VY Velikega psa, Vzvratno gibanje, Walter Baade, Wild 2, Wilhelm von Biela, William Herschel, Zemeljski čas, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljina masa, Zgodovina Poljske, Zlato, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezdna ladja, 1 E15 m², 1 E15 s, 100 Hekata, 12. september, 13. junij, 16 Psiha, 17. oktober, 1972, 2. januar, 2006 v znanosti, 2008, 2010: Druga odiseja, 2012, 2018, 2018 VG18, 2060 Hiron, 288 Glavka, 6. avgust, 90377 Sedna.