Kazalo
40 odnosi: Bakterije, Berenikini kodri (ozvezdje), Celica, Celina, Dinozavri, Dogodek, Dogodkovno obzorje, Ekliptika, Evkarionti, Geološka časovna lestvica, Geologija, Jota (predpona), Kredno–terciarno izumrtje, Leto, Merska enota, Meter, Milijarda, Milijon, Mnogoceličar, Nebesni ekvator, Nebesni pol, Obhodni čas, Ocean, Organizem, Os vrtenja, Osončje, Ozvezdje, Permsko-triasno izumrtje, Precesija, Prokarionti, Razdalja, Rimska cesta (galaksija), Sonce, Strelec (ozvezdje), Strelec A*, Svetloba, Svetlobno leto, Tir, Veliko leto, Zemlja.
- Galaksija Rimska cesta
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Galaktično leto in Bakterije
Berenikini kodri (ozvezdje)
Berenikini kodri (- Berenikini lasje) je tradicionalni asterizem, ki je dal ime ozvedju severne nebesne poloble.
Poglej Galaktično leto in Berenikini kodri (ozvezdje)
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Galaktično leto in Celica
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Galaktično leto in Celina
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Galaktično leto in Dinozavri
Dogodek
Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.
Poglej Galaktično leto in Dogodek
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Poglej Galaktično leto in Dogodkovno obzorje
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Galaktično leto in Ekliptika
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Galaktično leto in Evkarionti
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Galaktično leto in Geološka časovna lestvica
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Galaktično leto in Geologija
Jota (predpona)
Jóta (okrajšava Y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1024 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.
Poglej Galaktično leto in Jota (predpona)
Kredno–terciarno izumrtje
asteroida, velikega več kilometrov, ob trku z Zemljo. Takšen trk lahko sprosti energijo, ki je enaka več milijonom jedrskih bomb, sproženih naenkrat. ločnico K–Pg Kamnina iz Wyominga s srednjo plastjo gline, ki vsebuje tisočkrat več iridija kot zgornji in spodnji sloj. Slika posneta v Prirodoslovnem muzeju v San Diegu.
Poglej Galaktično leto in Kredno–terciarno izumrtje
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Galaktično leto in Leto
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Galaktično leto in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Galaktično leto in Meter
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Galaktično leto in Milijarda
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Galaktično leto in Milijon
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Galaktično leto in Mnogoceličar
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Galaktično leto in Nebesni ekvator
Nebesni pol
Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.
Poglej Galaktično leto in Nebesni pol
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Galaktično leto in Obhodni čas
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Galaktično leto in Ocean
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Galaktično leto in Organizem
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Galaktično leto in Os vrtenja
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Galaktično leto in Osončje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Galaktično leto in Ozvezdje
Permsko-triasno izumrtje
Permsko-triasno izumrtje je dogodek, ki je povzročil izumrtje približno 96 % morskega življenja in 70 % kopenskih strunarjev.
Poglej Galaktično leto in Permsko-triasno izumrtje
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Galaktično leto in Precesija
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Galaktično leto in Prokarionti
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Galaktično leto in Razdalja
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Galaktično leto in Rimska cesta (galaksija)
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Galaktično leto in Sonce
Strelec (ozvezdje)
Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Galaktično leto in Strelec (ozvezdje)
Strelec A*
Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.
Poglej Galaktično leto in Strelec A*
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Galaktično leto in Svetloba
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Galaktično leto in Svetlobno leto
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Galaktično leto in Tir
Veliko leto
Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.
Poglej Galaktično leto in Veliko leto
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Galaktično leto in Zemlja
Glej tudi
Galaksija Rimska cesta
Prav tako znan kot Kozmično leto.