OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 788 odnosi: Abhazija, Abruci, Adžarija, Adiža, Adulske Alpe, Ahaja, Ahmedabad, Akvitanija, Alandski otoki, Alžir, Alžirija, Albanščina, Albanija, Aleksandrija, Aljaško gorovje, Aljaska, Alzacija, Amazonka, Amazonski deževni gozd, Amundsenov zaliv, Anatolija, Andaluzija, Andora, Andovci, Anglija, Angvila, Aniža (reka), Antakya, Antigva in Barbuda, Antiohija, Apalači, Apenini, Apeninski polotok, Apulija, Aragonija, Ararat, Araratska planota, Ardeni, Argentina, Armenija, Armensko višavje, Asturija, Atene, Atika, Austerlitz, Avstralija, Avstrija, Azerbajdžan, Azori, Azurna obala, ... Razširi indeks (738 več) » « Shrink indeks

2. Slovenščina

Abhazija

Abhazija Abhazija (abhaško Аҧсны Apsny, Aphazeti ali Abhazeti, Abhazija) je de facto neodvisna republika na Južnem Kavkazu, ki leži na vzhodni obali Črnega morja.

Poglej Slovenski eksonimi in Abhazija

Abruci

Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Abruci

Adžarija

Adžarija (— transliteracija ach'ara; uradno Avtonomna republika, აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ach'aris avtonomiuri respublika) je avtonomna republika na jugozahodu Gruzije.

Poglej Slovenski eksonimi in Adžarija

Adiža

Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Adiža

Adulske Alpe

Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.

Poglej Slovenski eksonimi in Adulske Alpe

Ahaja

Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Ahaja

Ahmedabad

Ahmedabad, zapisano tudi kot Ahmadabad, je mesto v indijski zvezni državi Gudžarat, ki stoji ob reki Sabarmati približno 400 km severno od Mumbaja.

Poglej Slovenski eksonimi in Ahmedabad

Akvitanija

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.

Poglej Slovenski eksonimi in Akvitanija

Alandski otoki

Alandski otoki so otočje v Baltskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Alandski otoki

Alžir

Alžir (al-Jazā’ir, berbersko Dzayer دزاير) je glavno mesto Alžirije in z okrog 1,5 milijona prebivalcev ožjega dela mesta največje naselje v državi.

Poglej Slovenski eksonimi in Alžir

Alžirija

Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.

Poglej Slovenski eksonimi in Alžirija

Albanščina

Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.

Poglej Slovenski eksonimi in Albanščina

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Albanija

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Aleksandrija

Aljaško gorovje

Aljaško gorovje (angleško Alaska Range) je gorovje na jugu osrednjega dela ameriške zvezne države Aljaska.

Poglej Slovenski eksonimi in Aljaško gorovje

Aljaska

Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.

Poglej Slovenski eksonimi in Aljaska

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Slovenski eksonimi in Alzacija

Amazonka

Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.

Poglej Slovenski eksonimi in Amazonka

Amazonski deževni gozd

Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Amazonski deževni gozd

Amundsenov zaliv

Amundsenov zaliv, označen s puščico Amundsenov zaliv je zaliv, ki se nahaja vzhodno od izliva reke Mackenzie na severni obali Kanade; med kanadskim kopnim ter Viktorijinim in Banksovim otokom.

Poglej Slovenski eksonimi in Amundsenov zaliv

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Anatolija

Andaluzija

Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Andaluzija

Andora

Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Andora

Andovci

Andovci (madžarsko Orfalu, nemško Andelsdorf) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter podregije Szentgotthárdi Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Andovci

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Slovenski eksonimi in Anglija

Angvila

Otok Angvila je britansko čezmorsko ozemlje, nekoč del konfederacije, ki je vključevala tudi otoka Sveti Krištof in Nevis (glej tudi Sveti Krištof in Nevis).

Poglej Slovenski eksonimi in Angvila

Aniža (reka)

Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.

Poglej Slovenski eksonimi in Aniža (reka)

Antakya

Antakya (arabsko انطاكية, grško Ἀντιόχεια Antiókheia ali Αντιόχεια Antiócheia, Antakiya) je mesto v južni Turčiji in sedež province Hatay.

Poglej Slovenski eksonimi in Antakya

Antigva in Barbuda

Antigva in Barbuda je otoška država v vzhodnem Karibskem morju, na meji z Atlantskim oceanom.

Poglej Slovenski eksonimi in Antigva in Barbuda

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Slovenski eksonimi in Antiohija

Apalači

Apalači Apalači so gorovje v JV Severne Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Apalači

Apenini

Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.

Poglej Slovenski eksonimi in Apenini

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Poglej Slovenski eksonimi in Apeninski polotok

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Apulija

Aragonija

Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.

Poglej Slovenski eksonimi in Aragonija

Ararat

Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Ararat

Araratska planota

Araratska planota (armensko Արարատյան դաշտ, Araratyan dasht) je ena največjih armenskih planot.

Poglej Slovenski eksonimi in Araratska planota

Ardeni

Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.

Poglej Slovenski eksonimi in Ardeni

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Poglej Slovenski eksonimi in Argentina

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Poglej Slovenski eksonimi in Armenija

Armensko višavje

Armensko višavje, tudi Armenska planota ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.

Poglej Slovenski eksonimi in Armensko višavje

Asturija

Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.

Poglej Slovenski eksonimi in Asturija

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Atene

Atika

Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.

Poglej Slovenski eksonimi in Atika

Austerlitz

Austerlitz je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Austerlitz

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Poglej Slovenski eksonimi in Avstralija

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Slovenski eksonimi in Avstrija

Azerbajdžan

Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Azerbajdžan

Azori

Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).

Poglej Slovenski eksonimi in Azori

Azurna obala

Zemljevid Azurne obale in krajev ob njej Azúrna obála (okcitansko Còsta d'Azur; italijansko Costa Azzurra), tudi Riviera je del obale Sredozemskega morja na skrajnem jugovzhodu Francije, ki vključuje tudi ozemlje suverene države Monako.

Poglej Slovenski eksonimi in Azurna obala

Đakovica

Đakovica (srbsko Ђаковица; albansko Gjakovë ali Gjakova) je mesto na Kosovu.

Poglej Slovenski eksonimi in Đakovica

Šampanja - Ardeni

Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Šampanja - Ardeni

Šelda

Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..

Poglej Slovenski eksonimi in Šelda

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Poglej Slovenski eksonimi in Škotska

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Šlezija

Šoltanski kanal

Šoltanski kanal Šoltanski kanal (slovensko tudi Šoltski kanal) je morski kanal, ki se nahaja v Jadranskem morju na Hrvaškem.

Poglej Slovenski eksonimi in Šoltanski kanal

Šomodska županija

Šomodska županija (Somogy megye) je županija na jugozahodu Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Šomodska županija

Šopron

Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.

Poglej Slovenski eksonimi in Šopron

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Slovenski eksonimi in Španija

Špital ob Dravi

Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Slovenski eksonimi in Špital ob Dravi

Štajerska (zvezna dežela)

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.

Poglej Slovenski eksonimi in Štajerska (zvezna dežela)

Števanovci

Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva, nemško Stephansdorf, nekoč prekmursko Štivanovica) so naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.

Poglej Slovenski eksonimi in Števanovci

Šurd

Šurd (madžarsko Surd) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsa Županije Zala.

Poglej Slovenski eksonimi in Šurd

Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Poglej Slovenski eksonimi in Švabska

Švabska Jura

Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.

Poglej Slovenski eksonimi in Švabska Jura

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Švedska

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Švica

Švicarska Jura

Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.

Poglej Slovenski eksonimi in Švicarska Jura

İzmir

İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej Slovenski eksonimi in İzmir

Železna županija

Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Železna županija

Železno, Avstrija

Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.

Poglej Slovenski eksonimi in Železno, Avstrija

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.

Poglej Slovenski eksonimi in Ženeva

Ženevsko jezero

Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).

Poglej Slovenski eksonimi in Ženevsko jezero

Žormot

Žormot (madžarsko Rábagyarmat) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Monošter Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Žormot

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Češka

Češka (zgodovinska dežela)

Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.

Poglej Slovenski eksonimi in Češka (zgodovinska dežela)

Češki masiv

Češki masiv (češko Česká vysočina ali Český masiv, nemško Böhmische Masse ali Böhmisches Massiv) je geomorfološka pokrajina v srednji Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Češki masiv

Čenaj

Čenaj, (tamilsko சென்னை, pred letom 1996 Madras) je četrto največje mesto v Indiji in glavno mesto južnoindijske države Tamil Nadu.

Poglej Slovenski eksonimi in Čenaj

Čenstohova

Notranjost bazilike, samostan Jasna Góra Čenstohova je mesto na jugu Poljske ob reki Varti.

Poglej Slovenski eksonimi in Čenstohova

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Čile

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Črna gora

Črni Drim

Črni Drim je reka, dolga 149 kilometrov.

Poglej Slovenski eksonimi in Črni Drim

Črni Kriš

Črni Kriš je reka, ki teče po romunski Transilvaniji in po jugovzhodu Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Črni Kriš

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Slovenski eksonimi in Črno morje

Črnovice

Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.

Poglej Slovenski eksonimi in Črnovice

Čudsko jezero

Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Čudsko jezero

Baffinov otok

Lega Baffinovega otoka v Kanadi Baffinov otok (inuktitut Qikiqtaaluk) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut.

Poglej Slovenski eksonimi in Baffinov otok

Bahami

Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.

Poglej Slovenski eksonimi in Bahami

Bajkalsko jezero

Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.

Poglej Slovenski eksonimi in Bajkalsko jezero

Bakarski zaliv

Bakarski zaliv Bakarski zaliv-terminal za razsute tovore Bakarski zaliv je zaliv v Kvarnerju.

Poglej Slovenski eksonimi in Bakarski zaliv

Baku

Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.

Poglej Slovenski eksonimi in Baku

Balearski otoki

Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Balearski otoki

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Slovenski eksonimi in Baltsko morje

Banat

Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.

Poglej Slovenski eksonimi in Banat

Banjaluka

Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.

Poglej Slovenski eksonimi in Banjaluka

Banksov otok

Banksov otok je eden večjih otokov Kanadskega arktičnega otočja in s površino 70.028 km² 24.

Poglej Slovenski eksonimi in Banksov otok

Banska Bistrica

Banska Bistrica (znana tudi pod drugimi alternativnimi imeni) je srednje veliko mesto v osrednji Slovaški, ki leži ob reki Hron v dolgi in široki dolini, obkroženi z gorskimi verigami Nizkih Tater, Veľke Fatre in Kremniške gore.

Poglej Slovenski eksonimi in Banska Bistrica

Baranja (županija)

Županija Baranja (Baranya megye, Baranjska županija) je županija na jugu Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Baranja (županija)

Barč

Barč je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Barč

Barbados

Barbados je otoška država na meji med Karibskim morjem in Atlantskim oceanom.

Poglej Slovenski eksonimi in Barbados

Barentsovo morje

Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.

Poglej Slovenski eksonimi in Barentsovo morje

Baskija

Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.

Poglej Slovenski eksonimi in Baskija

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Slovenski eksonimi in Bavarska

Bazilikata

Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Bazilikata

Bedekovščina

Bedekovščina (hrvaško Bedekovčina) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Bedekovščina Krapinsko-zagorske županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Bedekovščina

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Belgija

Beli Drim

Kanjon Belega Drima Beli Drim je reka na Kosovu in severni Albaniji, 175 km dolg pritok reke Drim.

Poglej Slovenski eksonimi in Beli Drim

Beli Kriš

Beli Kriš je reka, ki teče po romunski Transilvaniji in po jugovzhodu Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Beli Kriš

Belo morje

Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.

Poglej Slovenski eksonimi in Belo morje

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Poglej Slovenski eksonimi in Belorusija

Beloveška pušča

Beloveška pušča (Белавежская пушча, Biełavježskaja pušča; Puszcza Białowieska; Беловежская пуща, Belovežskaja pušča) oz.

Poglej Slovenski eksonimi in Beloveška pušča

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Benečija

Beneška laguna

Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.

Poglej Slovenski eksonimi in Beneška laguna

Beneški zaliv

Beneški zaliv Benéški zalív (italijansko Golfo di Venezia) je severni del Jadranskega morja, ki ga omejuje navidezna črta med izlivom reke Pad in koncem istrskega polotoka, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Poglej Slovenski eksonimi in Beneški zaliv

Beneluks

Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.

Poglej Slovenski eksonimi in Beneluks

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Slovenski eksonimi in Benetke

Beocija

Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.

Poglej Slovenski eksonimi in Beocija

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Slovenski eksonimi in Beograd

Berchtesgadenske Alpe

Berchtesgadenske Alpe (nemško: Berchtesgadener Alpen) so gorsko območje severnih apneniških Alp, poimenovano po trškem mestu Berchtesgaden, ki leži v središču.

Poglej Slovenski eksonimi in Berchtesgadenske Alpe

Beringov preliv

Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.

Poglej Slovenski eksonimi in Beringov preliv

Bermudi

Bermudi so otoško čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva s samoupravo v Atlantskem oceanu.

Poglej Slovenski eksonimi in Bermudi

Bernske Alpe

Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.

Poglej Slovenski eksonimi in Bernske Alpe

Berzence

Berzence (slovensko Bistrica, hrvaško Brežnjica/Breznica) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Csurgói Šomodske županije, kjer naj bi poleg Madžarov in Hrvatov še živeli tudi Šomodski Slovenci.

Poglej Slovenski eksonimi in Berzence

Besarabija

Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Besarabija

Biskaja

Biskaja (/ ˈbɪskeɪ, ˈbɪski /; špansko Vizcaya; baskovsko Bizkaia) je španska provinca, ki leži na južni obali istoimenskega zaliva.

Poglej Slovenski eksonimi in Biskaja

Biskajski zaliv

Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.

Poglej Slovenski eksonimi in Biskajski zaliv

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Slovenski eksonimi in Bitinija

Blatenski Kostel

Blatenski Kostel (tudi Blatograd; madž. Keszthely, hrvaško Monoštor) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Keszthely–Hévízi, županijo Zala.

Poglej Slovenski eksonimi in Blatenski Kostel

Blatno jezero

Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Blatno jezero

Božični otok

Božični otok (angleško: Christmas Island, lokalno imenovan tudi Kiritimati) je avstralski teritorij v Indijskem oceanu.

Poglej Slovenski eksonimi in Božični otok

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Slovenski eksonimi in Bodensko jezero

Bojana (reka)

Bojana (albansko Bunë, črnogorsko Бојана), reka v Albaniji in Črni gori.

Poglej Slovenski eksonimi in Bojana (reka)

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Bolgarija

Bolivija

Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.

Poglej Slovenski eksonimi in Bolivija

Bolsensko jezero

Bolsensko jezero (italijansko Lago di Bolsena) v osrednji Italiji, je jezero vulkanskega in tektonskega izvora.

Poglej Slovenski eksonimi in Bolsensko jezero

Bolzano

Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.

Poglej Slovenski eksonimi in Bolzano

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Slovenski eksonimi in Bosna in Hercegovina

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Bospor

Braški preliv

Braški preliv Braški preliv je ožina v Jadranskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Braški preliv

Brașov

Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.

Poglej Slovenski eksonimi in Brașov

Brasilia

Brasilia je velemesto v Južni Ameriki, glavno mesto Brazilije.

Poglej Slovenski eksonimi in Brasilia

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Brazilija

Bretanja (zgodovinska pokrajina)

Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.

Poglej Slovenski eksonimi in Bretanja (zgodovinska pokrajina)

Brioni

Brioni so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre.

Poglej Slovenski eksonimi in Brioni

Britanska Kolumbija

Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.

Poglej Slovenski eksonimi in Britanska Kolumbija

Britanski Deviški otoki

Britanski Deviški otoki so čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva.

Poglej Slovenski eksonimi in Britanski Deviški otoki

Brod na Kolpi

Brod na Kolpi (hrvaško Brod na Kupi) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Delnice v Primorsko-goranski županiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Brod na Kolpi

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Slovenski eksonimi in Bruselj

Budišin

Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Budišin

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Poglej Slovenski eksonimi in Budim

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Slovenski eksonimi in Budimpešta

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Poglej Slovenski eksonimi in Bukarešta

Bukovina

Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.

Poglej Slovenski eksonimi in Bukovina

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Poglej Slovenski eksonimi in Burgundija

Burgundija - Franche-Comté

Burgundija - Franche-Comté ( 'Burgundija svobodna grofija', včasih okrajšano BFC; arpitansko Borgogne-Franche-Comtât) je regija v vzhodni Franciji, ki jo je leta 2014 ustanovila teritorialna reforma francoskih regij z združitvijo Burgundije in Franche-Comtéja.

Poglej Slovenski eksonimi in Burgundija - Franche-Comté

Bydgoszcz

Bydgoszcz ali Bidgošč (Bromberg, Bydgostia) je mesto na severnem delu Poljske, ob rekah Brda in Visla.

Poglej Slovenski eksonimi in Bydgoszcz

Bytom

Bytom (nemško Beuthen) je mesto na jugu Poljske v bližini Katovic.

Poglej Slovenski eksonimi in Bytom

Camargue

Camargue Camargue (okcitansko/provansalsko Camarga, poslovenjeno Kamarga) je ozemlje v jugovzhodni francoski pokrajini Provansi, obdano z dvema rokavoma delte Rone, vzhodno Veliko in zahodno Malo Rono, ter Sredozemskim morjem.

Poglej Slovenski eksonimi in Camargue

Cambrijsko hribovje

Kambrijsko hribovje (angl. Cambrian Mountains, valižansko Mynyddoedd Cambria, v ožjem pomenu: Mid Wales / Elenydd) je gorovje v Walesu.

Poglej Slovenski eksonimi in Cambrijsko hribovje

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Slovenski eksonimi in Carigrad

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Slovenski eksonimi in Celovec

Centralni masiv

Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.

Poglej Slovenski eksonimi in Centralni masiv

Chicago

Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.

Poglej Slovenski eksonimi in Chicago

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Ciper

Cluj-Napoca

Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג‎, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Cluj-Napoca

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Slovenski eksonimi in Danska

Dardanele

Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.

Poglej Slovenski eksonimi in Dardanele

Džamu in Kašmir

Džamu in Kašmir (kašmirsko جۄمتٕ کٔشېر, जॅम तु' क'शीर) je zvezno ozemlje v severni Indiji, večkrat označevana s kraticami J&K.

Poglej Slovenski eksonimi in Džamu in Kašmir

Dežela Franca Jožefa

Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.

Poglej Slovenski eksonimi in Dežela Franca Jožefa

Debrecen

Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.

Poglej Slovenski eksonimi in Debrecen

Delfi

Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.

Poglej Slovenski eksonimi in Delfi

Delhi

Delhi, med domačini poznan kot Dilli (दिल्ली, ਦਿੱਲੀ, دلّی), uradno ozemlje nacionalne prestolnice (NCT) Delhi, je mesto in zvezno ozemlje Indije, ki vsebuje New Delhi, glavno mesto Indije.

Poglej Slovenski eksonimi in Delhi

Delta Donave

Delta Donave je obsežna rečna delta v vzhodni Evropi, kjer se Donava izliva v Črno morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Delta Donave

Delta Ebra

Delta Ebra (katalonščina Delta de l'Ebre, španščina Delta del Ebro) je delta reke Ebro (katalonščina Ebre, španščina Ebro), na jugozahodu katalonske province Tarragona, Španija.

Poglej Slovenski eksonimi in Delta Ebra

Delta Nila

Delta Nila (arabsko: دلتا النيل Delta n-Nīl ali preprosto الدلتا ed-Delta) je rečna delta v severnem Egiptu (Spodnji Egipt), kjer se reka Nil razveja in odteče v Sredozemsko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Delta Nila

Deviški otoki Združenih držav

Deviški otoki Združenih držav so skupina otokov v Karibih, vzhodno od Portorika, ki jih sestavljajo otok Saint Croix, Saint John in Saint Thomas ter mnogi drugi manjši otoki v okolici.

Poglej Slovenski eksonimi in Deviški otoki Združenih držav

Dinarsko gorovje

Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Dinarsko gorovje

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Poglej Slovenski eksonimi in Dneper

Dnester

Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Dnester

Dobrudža

Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.

Poglej Slovenski eksonimi in Dobrudža

Dodekanez

Dodekanez v Grčiji Dodekanéz (grško Δωδεκάνησα, Dodekánisa; »dvanajst otokov«) je skupina grških otokov v Egejskem morju pred jugozahodno obalo Turčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Dodekanez

Dofineja

Grb province Dofineja (francosko Dauphiné, tudi Dauphiné Viennois) je pokrajina in nekdanja provinca v jugovzhodni Franciji.

Poglej Slovenski eksonimi in Dofineja

Dojransko jezero

Dojransko jezero Dojransko jezero (makedonsko Дојранско езеро, Dojransko ezero, gr: λίμνη Δοϊράνη) je jezero iz skupine egejskih jezer, ki se nahaja na meji med Severno Makedonijo in Grčijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Dojransko jezero

Dolina Aoste

Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.

Poglej Slovenski eksonimi in Dolina Aoste

Dolina reke Eisack

Z rumeno označena lega doline reke Eisack Dolina reke Eisack (italijansko Valle Isarco, nemško Eisacktal, ladinsko Val dl Isarch) je upravna skupnost v osrednji Južni Tirolski.

Poglej Slovenski eksonimi in Dolina reke Eisack

Dolnji Senik

Dolnji Senik (madžarsko Alsószölnök, prekmursko Dolenji Senik, nemško Unterzemming, latinsko Zelnuk Inferior) je naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.

Poglej Slovenski eksonimi in Dolnji Senik

Dominika

Zveza Dominika (izgovori Dominíka) je karibska parlamentarna demokracija znotraj zveze Commonwealth.

Poglej Slovenski eksonimi in Dominika

Dominikanska republika

Dominikanska republika je otoška predstavniška demokratična država s pretežno špansko govorečim prebivalstvom na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola.

Poglej Slovenski eksonimi in Dominikanska republika

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Slovenski eksonimi in Donava

Dordonja

Dordogne je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Dordonja

Dovrska vrata

Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Dovrska vrata

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Drač

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Slovenski eksonimi in Dresden

Drim

Skadru Rečno jezero Koman Drim (ali Drini) je reka v Albaniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Drim

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Slovenski eksonimi in Dunaj

Dunajsko Novo mesto

Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.

Poglej Slovenski eksonimi in Dunajsko Novo mesto

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Poglej Slovenski eksonimi in Efez

Egadsko otočje

Egadsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Egadi), je skupina petih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Trapani.

Poglej Slovenski eksonimi in Egadsko otočje

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Slovenski eksonimi in Egejsko morje

Eger

Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.

Poglej Slovenski eksonimi in Eger

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Slovenski eksonimi in Egipt

Eksonim in endonim

Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu delimo na endonime in eksonime.

Poglej Slovenski eksonimi in Eksonim in endonim

Ekstremadura

Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real).

Poglej Slovenski eksonimi in Ekstremadura

Ekvador

Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Ekvador

Elbasan

Elbasan (albansko Elbasani ali Elbasan) je mesto in občina v osrednji Albaniji ter glavno mesto istoimenskega okrožja, ki stoji ob bregu reke Škumbin.

Poglej Slovenski eksonimi in Elbasan

Emilija - Romanja

Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Emilija - Romanja

Engadin

Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.

Poglej Slovenski eksonimi in Engadin

Eolsko otočje

Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.

Poglej Slovenski eksonimi in Eolsko otočje

Epir

Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Epir

Erevan

Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras.

Poglej Slovenski eksonimi in Erevan

Eriejsko jezero

Eriejsko jezero je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, ki leži na meji med Združenimi državami Amerike in Kanado.

Poglej Slovenski eksonimi in Eriejsko jezero

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Estonija

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Evfrat

Falklandski otoki

Zemljevid Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje z imenom Falklandski otoki (Malvini) Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.

Poglej Slovenski eksonimi in Falklandski otoki

Farkašovci

Farkašovci (madžarsko Farkasfa, nemško Farkischdorf, nekoč Farkerstroff) so nasel v Slovenskem Porabju.

Poglej Slovenski eksonimi in Farkašovci

Federacija Bosne in Hercegovine

Federacija BiH zaseda približno polovico ozemlja BiH, večina preostanka sodi pod Republiko srbsko; distrikt Brčko je avtonomna entiteta Federacija Bosne in Hercegovine (krajše Federacija BiH) je poleg Republike Srbske ena od dveh političnih entitet, ki sestavljata državo Bosno in Hercegovino.

Poglej Slovenski eksonimi in Federacija Bosne in Hercegovine

Ferski otoki

Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu, Islandijo na severozahodu in Norveško na vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Ferski otoki

Filadelfija, Pensilvanija

Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.

Poglej Slovenski eksonimi in Filadelfija, Pensilvanija

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Poglej Slovenski eksonimi in Finska

Finski zaliv

Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.

Poglej Slovenski eksonimi in Finski zaliv

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Slovenski eksonimi in Firence

Flandrija

Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.

Poglej Slovenski eksonimi in Flandrija

Flegrejsko otočje

Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.

Poglej Slovenski eksonimi in Flegrejsko otočje

Fontainebleaujski gozd

Fontainebleaujski gozd, francosko la forêt de Fontainebleau (po mestu, okrog katerega se razprostira), nekdaj la forêt de Bière (po predelu severno od gozda), je mešani listopadni gozd 60 km jugovzhodno od Pariza v Franciji.

Poglej Slovenski eksonimi in Fontainebleaujski gozd

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Slovenski eksonimi in Francija

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Slovenski eksonimi in Francoščina

Francoska Gvajana

Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Francoska Gvajana

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Odri

Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.

Poglej Slovenski eksonimi in Frankfurt ob Odri

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Slovenski eksonimi in Frankovska

Frankovska Švica

Frankovska Švica (nemško Fränkische Schweiz) je gorsko območje v Zgornji Bavarski v Nemčiji in priljubljen turističen cilj.

Poglej Slovenski eksonimi in Frankovska Švica

Frigija

Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Frigija

Frizija

Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.

Poglej Slovenski eksonimi in Frizija

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Slovenski eksonimi in Furlanija - Julijska krajina

Galapaški otoki

Galapáški otóki (špansko Islas Galápagos, uradno Archipiélago de Colón) so arhipelag 14 večjih otokov, 3 manjših otokov in 107 otočkov in čeri v Tihem oceanu okrog 1000 km zahodno od obale Južne Amerike, prečka jih tudi ekvator.

Poglej Slovenski eksonimi in Galapaški otoki

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Poglej Slovenski eksonimi in Galicija

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Poglej Slovenski eksonimi in Galicija (Španija)

Gardsko jezero

Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Gardsko jezero

Garona

Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.

Poglej Slovenski eksonimi in Garona

Gaskonja

Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.

Poglej Slovenski eksonimi in Gaskonja

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Slovenski eksonimi in Gdansk

Genovski zaliv

Zemljevid Genovskega zaliva Genovski zaliv (italijansko: Golfo di Genova) je nejsevernejši del Ligurskega morja, ki se razprostira ob obali Ligurije od Imperie na zahodu do La Spezie na vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Genovski zaliv

Gironde (departma)

Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.

Poglej Slovenski eksonimi in Gironde (departma)

Gjirokastra

Gjirokastra (albansko Gjirokastër, izg.) je mesto in občina v južni Albaniji z okoli 30.000 prebivalci v dolini med hribovjem Gjerë in reko Drinos na nadmorski višini 300 m. Je staro mesto, na seznamu Unescove svetovne dediščine vpisana kot "redek primerek dobro ohranjenega osmanskega mesta, ki so ga zgradili kmetje z velikih posesti".

Poglej Slovenski eksonimi in Gjirokastra

Gjur

Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).

Poglej Slovenski eksonimi in Gjur

Gnjilane

Gnjilane (ali Gjilani, srbska cirilica Гњилане) je mesto na vzhodu Kosova in tretje največje mesto v tej delno priznani državi.

Poglej Slovenski eksonimi in Gnjilane

Gomel

Gomel je mesto v jugovzhodni Belorusiji blizu meje z Rusijo in Ukrajino.

Poglej Slovenski eksonimi in Gomel

Gorjanci

Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.

Poglej Slovenski eksonimi in Gorjanci

Gornje jezero

Gornje jezero je največje izmed skupine petih jezer v Severni Ameriki, imenovanih Velika jezera.

Poglej Slovenski eksonimi in Gornje jezero

Gornji Senik

Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.

Poglej Slovenski eksonimi in Gornji Senik

Gorski Karabah

Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.

Poglej Slovenski eksonimi in Gorski Karabah

Gotthard (prelaz)

Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.

Poglej Slovenski eksonimi in Gotthard (prelaz)

Gradeška laguna

Gradeška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Grado), je laguna v Jadranskem morju, južno od mesta Oglej.

Poglej Slovenski eksonimi in Gradeška laguna

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Slovenski eksonimi in Gradec

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.

Poglej Slovenski eksonimi in Gradiščanska

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Grščina

Grenada

Grenada je otoška država v Karibskem morju in druga najmanjša neodvisna država na Zahodni polobli (takoj za Saint Kittsom in Nevisom).

Poglej Slovenski eksonimi in Grenada

Grenlandija

Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).

Poglej Slovenski eksonimi in Grenlandija

Grodno

Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.

Poglej Slovenski eksonimi in Grodno

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Poglej Slovenski eksonimi in Gruzija

Gudžarat

Gudžarat je zvezna država v okviru Indije.

Poglej Slovenski eksonimi in Gudžarat

Gvadelup

Gvadelup (francosko: Guadeloupe) je otok v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1.702 km².

Poglej Slovenski eksonimi in Gvadelup

Gvajana

Gvajana, uradno Kooperativna republika Gvajana, je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (ameroindijanska beseda, ki pomeni »dežela mnogih voda«) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo.

Poglej Slovenski eksonimi in Gvajana

Gvatemala

Gvatemala, je država v Srednji Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Gvatemala

Gvatemala (mesto)

Gvatemala (s polnim uradnim imenom Nueva Guatemala de la Asunción, mednarodno znan tudi kot Guatemala City) je glavno mesto Gvatemale in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te srednjeameriške države.

Poglej Slovenski eksonimi in Gvatemala (mesto)

Haag

247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.

Poglej Slovenski eksonimi in Haag

Haiti

Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.

Poglej Slovenski eksonimi in Haiti

Halkidika

Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Halkidika

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Slovenski eksonimi in Hannover

Harjana

Harjana (IAST: हरियाणा) je indijska zvezna država v Severni Indiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Harjana

Harkov

Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.

Poglej Slovenski eksonimi in Harkov

Havaji

Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.

Poglej Slovenski eksonimi in Havaji

Havana

Havana (špansko: La Habana, IPA) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube.

Poglej Slovenski eksonimi in Havana

Hebridi

Zahodna Škotska s Hebridi Hebridi (angleško The Hebrides, gelsko Innse Gall) so arhipelag, dolg okoli 200 kilometrov, ob zahodni obali Škotske v Hebridskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Hebridi

Hercegnovi

Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.

Poglej Slovenski eksonimi in Hercegnovi

Himačal Pradeš

Himačal Pradeš (hindujsko: हिमाचल प्रदेश) je država v severni Indiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Himačal Pradeš

Hitri Kriš

Hitri Kriš je eden od treh povirnih krakov reke Kriš (Körös) v zgodovinski pokrajini Krišani, ki je danes del Romunije in Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Hitri Kriš

Holandija

Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.

Poglej Slovenski eksonimi in Holandija

Hradčani

Hradčani (češko Hradčany, kar pomeni mestni grad ali vas ob gradu) so bili prvotno vas zahodno ob praškem gradu, danes pa so mestna četrt Prage na Češkem.

Poglej Slovenski eksonimi in Hradčani

Hrazdan (reka)

Reka Hrazdan (armensko: Հրազդան գետ, Hrazdan dobi) je druga največja v Armeniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Hrazdan (reka)

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Slovenski eksonimi in Hrvaška

Hrvaško Zagorje

Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.

Poglej Slovenski eksonimi in Hrvaško Zagorje

Hudsonov preliv

Nova Škotska Hudsonov preliv je morski preliv v Kanadi, ki povezuje Atlantski ocean in Labradorsko morje s Hudsonovim zalivom.

Poglej Slovenski eksonimi in Hudsonov preliv

Hudsonov zaliv

Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).

Poglej Slovenski eksonimi in Hudsonov zaliv

Huronsko jezero

Huronsko jezero je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, ki leži na meji med Združenimi državami Amerike in Kanado.

Poglej Slovenski eksonimi in Huronsko jezero

Iași

Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.

Poglej Slovenski eksonimi in Iași

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Iberski polotok

Ibersko gorovje

Ibersko gorovje (špansko: Sistema Ibérico, izgovarja se) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Ibersko gorovje

Ibiza

Pogled na mesto Ibiza iz zraka Ibiza (katalonsko Eivissa) je otok v Sredozemlju, približno 80 km stran od španske obale.

Poglej Slovenski eksonimi in Ibiza

Iguasu

Iguasu (portugalsko Rio Iguaçu, špansko Río Iguazú) je 1.320 km dolga južnoameriška reka, ki teče čez Brazilijo in Argentino in je znana predvsem po slapovih.

Poglej Slovenski eksonimi in Iguasu

Ilovička vrata

Sveti Petar in na desni Ilovik. Iloviška vrata (hrv. Ilovička vrata) so morski preliv v Jadranskem morju med Lošinjem in Ilovikom (Hrvaška).

Poglej Slovenski eksonimi in Ilovička vrata

Inari (jezero)

Inari (finsko, Inarijärvi, švedsko Enare) je največje jezero na Laponskem in tretje največje na Finskem.

Poglej Slovenski eksonimi in Inari (jezero)

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Slovenski eksonimi in Indija

Irska

Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Slovenski eksonimi in Irska

Istrska županija

Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km&sup2) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).

Poglej Slovenski eksonimi in Istrska županija

Itaka

Itaka je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Itaka

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Italija

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Jadransko morje

Jageršek

Jageršek (madžarsko Zalaegerszeg) je mesto s približno 62.000 prebivalci na zahodu Madžarske in upravno središče županije Zala.

Poglej Slovenski eksonimi in Jageršek

Jamajka

Jamajka (izgovarjava /dʒəˈmeɪkə/) je otoška država v Karibskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Jamajka

Jamuna

Jamuna je reka v Indiji, drugi največji pritok Gangesa in njegov najdaljši v Indiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Jamuna

Jezero Maggiore

Jezero Maggiore (italijansko: Lago Maggiore ali Verbano) je najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji in po velikosti drugo, takoj za Gardskim jezerom.

Poglej Slovenski eksonimi in Jezero Maggiore

Jezero Orta

Jezero Orta (italijansko: Lago d’Orta) je jezero v severni Italiji, ki se nahaja zahodno od jezera Maggiore na nadmorski višini 290 metrov.

Poglej Slovenski eksonimi in Jezero Orta

Jezerski vrh, Albanija

Jezerski vrh (ali Maja Jezercë) je gora v severni Albaniji, visoka 2694 metrov.

Poglej Slovenski eksonimi in Jezerski vrh, Albanija

Jonski otoki

Jonski otoki (grško Ιόνια νησιά, (Ionia nisia), tradicionalno grško Επτάνησα (Eptanisa) ali Ἑπτάνησος, (Heptanēsos), italijansko Eptaneso), kar pomeni sedem otokov) je otočje sedmih večjih otokov in več manjših otokov v Jonskem morju.Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006 Večji otoki so.

Poglej Slovenski eksonimi in Jonski otoki

Jonsko morje

Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.

Poglej Slovenski eksonimi in Jonsko morje

Južna Avstralija

Južna Avstralija Južna Avstralija je četrta največja zvezna država Avstralije s površino 983.482 km2.

Poglej Slovenski eksonimi in Južna Avstralija

Južna Dakota

Južna Dakota je Zvezna država Združenih držav Amerike, ki leži v srednjezahodni (Midwestern) regiji države.

Poglej Slovenski eksonimi in Južna Dakota

Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki

Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.

Poglej Slovenski eksonimi in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki

Južna Holandija

Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.

Poglej Slovenski eksonimi in Južna Holandija

Južna Karolina

Júžna Karolína (angleško South Carolina) je zvezna država na jugovzhodu ZDA.

Poglej Slovenski eksonimi in Južna Karolina

Južna Osetija

Južna Osetija (Samhreti Oseti) je de facto neodvisna republika na južnem Kavkazu, ki jo večina članic OZN šteje za del Gruzije.

Poglej Slovenski eksonimi in Južna Osetija

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).

Poglej Slovenski eksonimi in Južna Tirolska

Jukatan

Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán) v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu.

Poglej Slovenski eksonimi in Jukatan

Jukon

Jukon (nekdaj Jukonsko ozemlje ali Jukonski teritorij, angleško: Yukon ali The Yukon) je najbolj zahodno in najmanjše od treh zveznih ozemelj Kanade.

Poglej Slovenski eksonimi in Jukon

Jutlandija

Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.

Poglej Slovenski eksonimi in Jutlandija

Kaštela

Kaštela (slov. tudi Kašteli), je skupno ime za mesto na Hrvaškem kot enoto lokalne samouprave (hrv. Grad Kaštela), ki šteje 38.000 prebivalcev in ki spada v Splitsko-dalmatinsko županijo in za širše področje, ki leži med Trogirom in Splitom.

Poglej Slovenski eksonimi in Kaštela

Kaštelanski zaliv

Kaštelanski zaliv Kaštelanski zaliv (hrv. zaljev) je zaliv v Jadranskem morju na Hrvaškem.

Poglej Slovenski eksonimi in Kaštelanski zaliv

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Poglej Slovenski eksonimi in Kairo

Kajmanji otoki

Kajmanji otoki (ali Kajmanski otoki) so čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva v Karibih, severozahodno od Jamajke.

Poglej Slovenski eksonimi in Kajmanji otoki

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Poglej Slovenski eksonimi in Kalabrija

Kalifornija

Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Poglej Slovenski eksonimi in Kalifornija

Kalifornijski polotok

Kalifornijski polotok je polotok na severozahodu Mehike, ki ločuje Kalifornijski zaliv od Tihega oceana.

Poglej Slovenski eksonimi in Kalifornijski polotok

Kalifornijski zaliv

Kalifornijski zaliv (Golfo de California), včasih tudi Cortezovo morje, je robno morje Tihega oceana, ki se nahaja med Kalifornijskim polotokom in celinskim delom Mehike na jugu Severne Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Kalifornijski zaliv

Kalkuta

Kalkuta (tudi Kolkata) je velemesto v vzhodni Indiji, prestolnica zvezne države Zahodna Bengalija.

Poglej Slovenski eksonimi in Kalkuta

Kaloča

Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.

Poglej Slovenski eksonimi in Kaloča

Kampanija

Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Kampanija

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Poglej Slovenski eksonimi in Kanada

Kanalski otoki

Glavni Kanalski otoki Rokavski preliv z otokoma Jersey in Guernsey Prelívski otóki ali Kanálski otóki (angleško Channel Islands) so skupina britanskih otokov ob francoski obali Normandije v Rokavskem prelivu, zahodno od polotoka Cotentin.

Poglej Slovenski eksonimi in Kanalski otoki

Kanarski otoki

Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.

Poglej Slovenski eksonimi in Kanarski otoki

Kantabrija

Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.

Poglej Slovenski eksonimi in Kantabrija

Kantabrijsko gorovje

Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Kantabrijsko gorovje

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Slovenski eksonimi in Kapadokija

Karinsko morje

Pogled na Karinsko morje (levo) in Novigradsko morje (desno) z Velebita Karinsko morje (hrvaško Karinsko more, tudi Karinsko jezero), zaliv Jadranskega morja v severni Dalmaciji s površino 5,47 km².

Poglej Slovenski eksonimi in Karinsko morje

Karlovec

Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.

Poglej Slovenski eksonimi in Karlovec

Karnijske Alpe

Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).

Poglej Slovenski eksonimi in Karnijske Alpe

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Slovenski eksonimi in Karpati

Karsko morje

Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.

Poglej Slovenski eksonimi in Karsko morje

Kaskadno gorovje

Kaskadno gorovje je glavno gorovje zahodne Severne Amerike, ki se razprostira od južne Britanske Kolumbije preko zvezne države Washington v Oregon do severne Kalifornije.

Poglej Slovenski eksonimi in Kaskadno gorovje

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Kaspijsko jezero

Kastilja in Leon

Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.

Poglej Slovenski eksonimi in Kastilja in Leon

Kastiljsko gorovje

Kastiljsko gorovje (špansko in portugalsko Sistema Central), je eden glavnih sistemov gorskih verig na Iberskem polotoku.

Poglej Slovenski eksonimi in Kastiljsko gorovje

Katalonija

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Katalonija

Katovice

Katovice (poljsko Katowice, nemško Kattowitz) so mesto na jugu Poljske, prestolnica Šlezijskega vojvodstva.

Poglej Slovenski eksonimi in Katovice

Kaunas

Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.

Poglej Slovenski eksonimi in Kaunas

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Slovenski eksonimi in Köln

København

København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.

Poglej Slovenski eksonimi in København

Kefalonija

Kefalonija (grško Κεφαλονιά), prej znana tudi kot Kefalinija ali Kefalenija (Κεφαλληνία), je največji otok med jonskimi otoki v zahodni Grčiji in 6.

Poglej Slovenski eksonimi in Kefalonija

Keradsko otočje

Keradsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Cheradi), je skupina dveh otokov v Jonskem morju, zahodno od mesta Taranto.

Poglej Slovenski eksonimi in Keradsko otočje

Kerški preliv

Kerški preliv (rusko: Керченский пролив, ukrajinsko: Керченская протока, krimsko tatarsko Keriç boğazı) je morski preliv, poimenovan po mestu Kerč, ki povezuje Črno in Azovsko morje in ločuje Kerški polotok na polotoku Krimu na zahodu od polotoka Taman ruskega Krasnodarskega Kraja na vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Kerški preliv

Kermendin

Kermendin (madžarsko Körmend, tudi Kirment) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kermendin Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Kermendin

Kišinjov

Kišinjov ali Kišinjev (moldavsko in romunsko Chișinău) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij moldavske republike.

Poglej Slovenski eksonimi in Kišinjov

Kielski prekop

Kielski prekop (ali Kiel Canal, do leta 1948 tudi Kaiser-Wilhelm-Kanal) je 98 kilometrov dolg prekop v nemški pokrajini Schleswig-Holstein.

Poglej Slovenski eksonimi in Kielski prekop

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Poglej Slovenski eksonimi in Kijev

Kikladi

Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Kikladi

Kiklopsko otočje

Kiklopsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Ciclopi), je skupina devetih otokov v Jonskem morju, vzhodno od naselja Aci Trezza.

Poglej Slovenski eksonimi in Kiklopsko otočje

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Slovenski eksonimi in Kilikija

Kimsko jezero

Kimsko jezero (Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje).

Poglej Slovenski eksonimi in Kimsko jezero

Klajpeda

Klajpeda (ali Mimmelburg) je pomembno pristaniško mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi.

Poglej Slovenski eksonimi in Klajpeda

Kokosovi (Keelingovi) otoki

Kokosovi otoki Kokosovi otoki 1889 Kokosovi (Keelingovi otoki) so odvisno ozemlje Avstralije in niso suverena država.

Poglej Slovenski eksonimi in Kokosovi (Keelingovi) otoki

Kolorado

Kolorado je zvezna država na Goratem Zahodu na zahodu Združenih držav Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Kolorado

Kolorado (reka)

Kolorado (angleško Colorado River, špansko Río Colorado) je ena najdaljših rek v Severni Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Kolorado (reka)

Kolpa

Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.

Poglej Slovenski eksonimi in Kolpa

Kolumbija

Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Kolumbija

Kolumbija (reka)

Reka Kolumbija 15 milj pred jezom Bonneville Kolumbija je ena daljših rek v Severni Ameriki; je največja reka po količini vode, ki se izlije v Tihi ocean iz Severne Amerike in tretja največja reka po prostornini v Severni Ameriki (za Misisipijem in Reko svetega Lovrenca).

Poglej Slovenski eksonimi in Kolumbija (reka)

Komandantovi otoki

Komandantovi otoki (Komandorskije ostrova) so otočje na robu Beringovega morja v Tihem oceanu, ki leži ob vzhodni obali polotoka Kamčatka na skrajnem vzhodu Evrazije.

Poglej Slovenski eksonimi in Komandantovi otoki

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Slovenski eksonimi in Konstantinopel

Korab

Korab je gorski masiv na jugozahodu Balkanskega polotoka, katerega najvišji vrh, Veliki Korab (– Golem Korab), 2764 mnm, leži na meji med Albanijo in Severno Makedonijo v bližini tromeje s Kosovom ter predstavlja najvišjo točko obeh držav.

Poglej Slovenski eksonimi in Korab

Korča

Korča (ali Korça) je mesto na jugovzhodu Albanije, blizu meje z Grčijo in s Severno Makedonijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Korča

Kordiljere

Kanadi Andi v Peruju Kordiljere (– »Ameriške Kordiljere« ali Western Cordillera – »Zahodne Kordiljere«) so obširen sistem gorovij na zahodni polobli, ki se raztezajo skoraj neprekinjeno od Aljaske na severu do skrajnega juga Južne Amerike, verjetno pa prek grebena v Južnem oceanu še do Antarktičnega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Kordiljere

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Poglej Slovenski eksonimi in Kordova

Korint

Korint (/kɔrɪnθ/; grščina: Κόρινθος, Korinthos, izgovarjava) je mesto in nekdanja občina v Korintiji na Peloponezu v Grčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Korint

Korintski prekop

Korintski prekop je prekop, ki povezuje Korintski zaliv s Saronskim zalivom oziroma Jonsko morje z Egejskim morjem.

Poglej Slovenski eksonimi in Korintski prekop

Kornati

Pogled na del Kornatov Kornati, tudi Kornatski otóki, so skupina 125 otokov, otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem arhipelagu.

Poglej Slovenski eksonimi in Kornati

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Slovenski eksonimi in Koroška (zvezna dežela)

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Korzika

Kosovo

Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Kosovo

Kosovska Mitrovica

Kosovska Mitrovica (ali Mitrovica, srbska cirilica Косовска Митровица) je mesto na severu Kosova.

Poglej Slovenski eksonimi in Kosovska Mitrovica

Kostarika

Kostarika (špansko; dobesedno 'Bogata obala'), uradno Republika Kostarika (República de Costa Rica) je obmorska država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Nikaragvo, na jugu na Panamo, na vzhodu na Karibsko morje, ter na zahodu na Tihi ocean ter na morsko mejo z Ekvadorjem južno od otoka Kokos..

Poglej Slovenski eksonimi in Kostarika

Kotijske Alpe

Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Slovenski eksonimi in Kotijske Alpe

Kradanovci

Kradanovci (madžarsko Kondorfa, nemško Kradendorf) je naselje v Slovenskem Porabju na Madžarskem v občini Őriszentpétra.

Poglej Slovenski eksonimi in Kradanovci

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Slovenski eksonimi in Krakov

Kratersko jezero (ZDA)

Pogled na Kratersko jezero z robu kaldere Krátersko jézero (angleško Crater Lake) je jezero v Oregonu, ZDA, katerega površinske mere so 8 krat 9,6 km, največja globina pa 597 m. Kratersko jezero je najizrazitejši naravni pojav Narodnega parka Kraterskega jezera (angl.

Poglej Slovenski eksonimi in Kratersko jezero (ZDA)

Krčica-Somorovci

Krčica-Somorovci (madžarsko Kercaszomor) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Őriszentpéter Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Krčica-Somorovci

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Slovenski eksonimi in Kreta

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Krf

Krkonoši

Krkonoše (češko) ali Karkonosze (poljsko) nemško Riesengebirge, šlezijska nemščina Riesageberge) je gorovje na severu Češke in jugozahodu Poljske. Je del gorovja Sudeti (del Češkega masiva). Češko-poljska meja, ki ločuje zgodovinski regiji Češko in Šlezijo, poteka vzdolž glavnega grebena.

Poglej Slovenski eksonimi in Krkonoši

Kuba

Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Slovenski eksonimi in Kuba

Kura (reka)

Kura je 1515 km dolga reka na Kavkazu, ki izvira na severovzhodu Turčije in teče proti vzhodu skozi Gruzijo kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi Azerbajdžan do izliva v Kaspijsko jezero.

Poglej Slovenski eksonimi in Kura (reka)

Kurlandija

Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.

Poglej Slovenski eksonimi in Kurlandija

Kurska kosa

Kurska kosa (litovsko Kuršių nerija, rusko Ку́ршская коса́ (Kuršskaja kosa), nemško Kurische Nehrung, latvijsko Kuršu kāpas) je 98 km dolga, 0,4–4 km široka, ukrivljena peščena sipina - kosa, ki ločuje Kursko laguno od obale Baltskega morja.

Poglej Slovenski eksonimi in Kurska kosa

Kutna Gora

Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.

Poglej Slovenski eksonimi in Kutna Gora

Kvarner

Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.

Poglej Slovenski eksonimi in Kvarner

Kvarnerska vrata

Kvarnerska vrata so območje v Jadranskem morju, ki povezuje Mali Kvarner z odprtim morjem.

Poglej Slovenski eksonimi in Kvarnerska vrata

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Laba

Labotniške Alpe

Labotniške Alpe (nemško Lavanttaler Alpen) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na ozemlju avstrijskih dežel Koroške in Štajerske, z majhnim jugovzhodnim delom pa segajo tudi na ozemlje Slovenije.

Poglej Slovenski eksonimi in Labotniške Alpe

Lacij

Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Lacij

Ladak

Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947.

Poglej Slovenski eksonimi in Ladak

Ladoško jezero

Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.

Poglej Slovenski eksonimi in Ladoško jezero

Lakadivi

Ime Lakshadweep pomeni »en lakh otokov« (sto tisoč otokov) v malajalamščini in sanskrtu, čeprav so Lakadivi le en del arhipelaga z največ sto otoki.

Poglej Slovenski eksonimi in Lakadivi

Lapinč

Lapinč (nemško Lafnitz, madžarsko Lapincs) je avstrijsko-madžarska reka in 114 km dolg pritok reke Rabe.

Poglej Slovenski eksonimi in Lapinč

Latorica

Latorica je 188 km dolga reka, ki teče po ozemlju Ukrajine (156,6 km) in Slovaške (31,4 km).

Poglej Slovenski eksonimi in Latorica

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Latvija

Lentiba

Lentiba (madžarsko Lenti, nemško Nempthy, hrvaško Lenti) je mesto v županiji Zala, na Madžarskem, v bližini meje s Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško.

Poglej Slovenski eksonimi in Lentiba

Letina

Letina (madžarsko Letenye) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Letina Županije Zala.

Poglej Slovenski eksonimi in Letina

Lezbos

Lega Lezbosa v Egejskem morju Lezbos (grško: Lésbos, tudi prečrkovano Lesvos) je grški otok v severovzhodnem delu Egejskega morja.

Poglej Slovenski eksonimi in Lezbos

Ligurija

Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Ligurija

Ligurske Alpe

Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.

Poglej Slovenski eksonimi in Ligurske Alpe

Ligursko morje

Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Ligursko morje

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Lihtenštajn

Limburg ob Lahnu

Limburg ob Lahnu (nem. Limburg an der Lahn, uradno skrajšano Limburg a. d. Lahn) je sedež okrožja Limburg-Weilburg in mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Limburg ob Lahnu

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Slovenski eksonimi in Litva

Lizbona

Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.

Poglej Slovenski eksonimi in Lizbona

Loara

Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.

Poglej Slovenski eksonimi in Loara

Lodž

thumb thumb Lódž (IPA) je mesto v osrčju Poljske.

Poglej Slovenski eksonimi in Lodž

Loire (regija)

Regija Loire (francosko Pays de la Loire) je nekdanja severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu, nastala kot umetna tvorba za potrebe njenega glavnega administrativnega mesta Nantes.

Poglej Slovenski eksonimi in Loire (regija)

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Lombardija

Lorena

Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.

Poglej Slovenski eksonimi in Lorena

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Poglej Slovenski eksonimi in Lotaringija

Lozana

Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).

Poglej Slovenski eksonimi in Lozana

Lužiška Nisa

Lužiška Nisa (lužiščina Łužiska Nysa, češko Lužická Nisa, nemško Lausitzer Neiße, poljsko Nysa Łużycka), tudi Zahodna Nisa, je reka, ki izvira na Češkem.

Poglej Slovenski eksonimi in Lužiška Nisa

Lužiški Srbi

Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.

Poglej Slovenski eksonimi in Lužiški Srbi

Lužica

jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.

Poglej Slovenski eksonimi in Lužica

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Luksemburg

Lurd

Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.

Poglej Slovenski eksonimi in Lurd

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Poglej Slovenski eksonimi in Lvov

Madža Pradeš

Madža Pradeš (s kratico MP) je indijska zvezna država v osrednji Indiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Madža Pradeš

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Madžarska

Magdalensko otočje

Magdalensko otočje (v italijanskem izvirniku Arcipelago della Maddalena), je skupina sedmih večjih in več manjših otokov v Tirenskem morju, severno od naselja Palau na Sardiniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Magdalensko otočje

Maharaštra

Maharaštra (okrajšava MH ali Maha) je zvezna država v okviru Indije.

Poglej Slovenski eksonimi in Maharaštra

Majna

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Majna

Majorka

Palma de Mallorca Majorka je španski otok v Sredozemskem morju s 3.640 km² in okoli milijonom prebivalcev, ki skupaj z otoki Menorca, Ibiza in drugimi spada med Balearske otoke.

Poglej Slovenski eksonimi in Majorka

Makedonščina

Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).

Poglej Slovenski eksonimi in Makedonščina

Mala Krka

Mala Krka (madžarsko Kerca-patak, Kis-Kerka) je desni pritok Velike Krke na Goričkem.

Poglej Slovenski eksonimi in Mala Krka

Mala sela

Mala sela je ime več krajev v Sloveniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Mala sela

Mali Kvarner

Zemljevid Kvarnerja z označenimi Malimi vrati - ''Kvarnerićem'' Mali Kvarner (hrvaško Kvarnerić), področje v Jadranskem morju, ki je del Kvarnerja.

Poglej Slovenski eksonimi in Mali Kvarner

Malopoljska

Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.

Poglej Slovenski eksonimi in Malopoljska

Malostonski zaliv

Gojenje školjk v zalivu. Malostonski zaliv (hrvaško: Malostonski zaljev) je zaliv v Jadranskem morju, obdan s polotokom Pelješac in celino.

Poglej Slovenski eksonimi in Malostonski zaliv

Man

Otok Man (manško Ellan Vannin, angleško Isle of Man) je otok v Irskem morju, ki spada neposredno pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva.

Poglej Slovenski eksonimi in Man

Managovsko jezero

Managovsko jezero (Lago de Managua), znano tudi kot jezero Xolotlán (Lago Xolotlán), je jezero v Nikaragvi.

Poglej Slovenski eksonimi in Managovsko jezero

Managua

Managua (španska izgovorjava) je glavno in največje mesto Nikaragve ter eno največjih mest v Srednji Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Managua

Maracaibo (jezero)

Maracaibo je velika polslana laguna oz.

Poglej Slovenski eksonimi in Maracaibo (jezero)

Marakeš

Marakeš (arabsko مراكش, Marrākuš‎, v maroški pogovorni arabščini Mrrākeš, izvirno berbersko tamurt'n'Akkuc, »Božja dežela«) je mesto v notranjosti Maroka ob vznožju Visokega Atlasa.

Poglej Slovenski eksonimi in Marakeš

Marke

Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Marke

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.

Poglej Slovenski eksonimi in Marmarsko morje

Marna

Marna (francosko Marne) je reka v severni Franciji, desni pritok Sene.

Poglej Slovenski eksonimi in Marna

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Maroko

Martinik

Lega otoka v Malih Antilih Martinik (francosko Martinique) je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 km².

Poglej Slovenski eksonimi in Martinik

Matra

za drug pomen, madžarsko goro glej MátraVeliki nagradi Nemčije 1969 Mécanique Avion TRAction, oziroma Matra, je bivše moštvo Formule 1, ki je nastopalo med sezonama in.

Poglej Slovenski eksonimi in Matra

Mavrovsko jezero

Mavrovsko jezero (makedonsko Мавровско Езеро – Mavrovsko Ezero; albansko Liqen/-i i Mavrovës) je akumulacija v zahodni Severni Makedoniji, ki je bila zgrajena sredi 20.

Poglej Slovenski eksonimi in Mavrovsko jezero

Mazovija

Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.

Poglej Slovenski eksonimi in Mazovija

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Slovenski eksonimi in München

Mecklenburg - Predpomorjanska

Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Mecklenburg - Predpomorjanska

Medžimurje

Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.

Poglej Slovenski eksonimi in Medžimurje

Medžugorje

Medžugorje (izvirno) je znan romarski kraj v Občini Čitluk v Bosni in Hercegovini, poznan po domnevnih Marijinih prikazovanjih.

Poglej Slovenski eksonimi in Medžugorje

Medvedji otok

Medvedji otok (norveško: Bjørnøya) je najjužnejši otok Svalbarda.

Poglej Slovenski eksonimi in Medvedji otok

Mehiški zaliv

3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.

Poglej Slovenski eksonimi in Mehiški zaliv

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Mehika

Melvillov otok, Kanada

Melvillov otok je nenaseljen otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade in s površino 42.149 km² osmi največji kanadski otok ter 33.

Poglej Slovenski eksonimi in Melvillov otok, Kanada

Meniška skupnost na gori Atos

Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.

Poglej Slovenski eksonimi in Meniška skupnost na gori Atos

Merano

Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.

Poglej Slovenski eksonimi in Merano

Mesinski preliv

Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Mesinski preliv

Miškolc

Miškolc (madžarsko Miskolc) je četrto največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.

Poglej Slovenski eksonimi in Miškolc

Michigansko jezero

Michigansko jezero je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, edino od petih, ki v celoti leži znotraj ozemlja Združenih držav Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Michigansko jezero

Misisipi

Misisípi je 3778 km dolga reka v ZDA.

Poglej Slovenski eksonimi in Misisipi

Misisipi (zvezna država)

Misisipi (angleško Mississippi) je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.

Poglej Slovenski eksonimi in Misisipi (zvezna država)

Misuri

Misuri (dobesedni pomen mesto velikih kanujev) je zvezna država Združenih držav Amerike v regiji Srednjega zahoda.

Poglej Slovenski eksonimi in Misuri

Misuri (reka)

Misúri (izvirno) je pritok Misisipija v ZDA.

Poglej Slovenski eksonimi in Misuri (reka)

Mogilev

Mogilev ali Mogiljov (beloruščina: Магілёў, ruščina: Могилёв) je mesto v vzhodni Belorusiji blizu meje z Rusijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Mogilev

Mohač

Mohács (poslovenjeno tudi Mohač) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Mohácsi Županije Baranja.

Poglej Slovenski eksonimi in Mohač

Moldavija

Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Moldavija

Molize

Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Molize

Monošter

Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.

Poglej Slovenski eksonimi in Monošter

Monserat

Monserat je otok v Malih Antilih v Karibskem morju, ki ima status odvisnega ozemlja Združenega kraljestva.

Poglej Slovenski eksonimi in Monserat

Morava (razločitev)

Morava je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Morava (razločitev)

Morava (reka)

Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.

Poglej Slovenski eksonimi in Morava (reka)

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Poglej Slovenski eksonimi in Moravska

Morje Laptevov

Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki.

Poglej Slovenski eksonimi in Morje Laptevov

Mozela

Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Mozela

Mumbaj

Mumbaj (izvorno Mumbai, Marathi मुंबई, nekdaj Bombaj) je mesto v Indiji, prestolnica zvezne države Maharaštra, ki je z okrog 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na svetu, če pa upoštevamo celotno metropolitansko območje, je Mumbaj z 19 milijoni prebivalcev četrto največje tako območje na svetu.

Poglej Slovenski eksonimi in Mumbaj

Muntenija

Karta Romunije in njenih regij Muntenija (romunsko Muntenia) je zgodovinska regija v Romuniji, ki se je pogosto izstovetila s Kneževino Vlaško (Țara Românească).

Poglej Slovenski eksonimi in Muntenija

Mureš

Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Mureš

Mursko Središče

Mursko Središče (hrvaško Mursko Središće) je mesto na Hrvaškem in sedež istoimenske občine, ki spada pod Medžimursko županijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Mursko Središče

Nahičevan

Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.

Poglej Slovenski eksonimi in Nahičevan

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Poglej Slovenski eksonimi in Neapelj

Neapeljsko otočje

Neapeljsko otočje (v italijanskem izvirniku Arcipelago Campano.

Poglej Slovenski eksonimi in Neapeljsko otočje

Nežidersko jezero

Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.

Poglej Slovenski eksonimi in Nežidersko jezero

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Slovenski eksonimi in Nemščina

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Poglej Slovenski eksonimi in Nemška demokratična republika

Nemen

Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.

Poglej Slovenski eksonimi in Nemen

Neumski zaliv

Neumski zaliv skupaj z mestom Neum Neumski zaliv je majhen zaliv v Jadranskem morju, ki se nahaja znotraj večjega Malostonskega zaliva, ki ga zapira polotok Klek.

Poglej Slovenski eksonimi in Neumski zaliv

Niagarski slapovi

Niagarski slapovi Niagarski slapovi iz zraka Niagarski slapovi (angleško Niagara Falls) so skupina velikih slapov na reki Niagari v vzhodni Severni Ameriki, ki razmejuje Združene države Amerike in Kanado.

Poglej Slovenski eksonimi in Niagarski slapovi

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Poglej Slovenski eksonimi in Nica

Nikaragovsko jezero

Nikaragovsko jezero ali jezero Nikaragva, tudi Cocibolca ali Granada (tudi Lago Cocibolca, Mar Dulce, Gran Lago, Gran Lago Dulce ali Lago de Granada) je jezero v Srednji Ameriki, ki leži v istoimenskem tektonskem jarku na jugozahodu Nikaragve.

Poglej Slovenski eksonimi in Nikaragovsko jezero

Nikaragva

Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Nikaragva

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Poglej Slovenski eksonimi in Nikomedija

Nikozija

Nikozija je največje mesto, glavno mesto Cipra in sedež ciprske vlade.

Poglej Slovenski eksonimi in Nikozija

Nil

250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.

Poglej Slovenski eksonimi in Nil

Nisa

Nisa ima več pomenov.

Poglej Slovenski eksonimi in Nisa

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Nizozemska

Nizozemski Antili

Nizozemski Antili so bili avtonomna karibska država, ki je upravno sodila pod Kraljevino Nizozemsko, sestavljali pa sta jo dve skupini otokov v Malih Antilih: Aruba, Curaçao in Bonaire ob obali Venezuele ter Sveti Evstahij (Sint Eustatius), Saba in St. Martin (Sint Maarten) jugovzhodno od Deviških otokov.

Poglej Slovenski eksonimi in Nizozemski Antili

Norkap

Polnočno sonce na Nordkapu Spredaj Nordkap, zadaj Knivskjellodden Norkap (Nordkapp; severnosamijsko Davvenjárga) je rt na otoku Magerøya v občini Nordkapp na severu Norveške.

Poglej Slovenski eksonimi in Norkap

Normandija

Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Normandija

Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Norveška

Norveško morje

Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.

Poglej Slovenski eksonimi in Norveško morje

Nova Akvitanija

Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.

Poglej Slovenski eksonimi in Nova Akvitanija

Nova Anglija

Zemljevid Nove Anglije Nòva Ánglija je regija Združenih držav Amerike, ki leži v severovzhodnem koncu države.

Poglej Slovenski eksonimi in Nova Anglija

Nova Škotska

Nova Škotska (latinsko: Nova Scotia (izvirno ime), gelsko: Alba Nuadh, francosko: Nouvelle-Écosse) je provinca na jugovzhodni obali Kanade.

Poglej Slovenski eksonimi in Nova Škotska

Nova dežela

Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Nova dežela

Nova Fundlandija

Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.

Poglej Slovenski eksonimi in Nova Fundlandija

Nova Kaledonija

Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otočje v jugozahodnem Tihem oceanu.

Poglej Slovenski eksonimi in Nova Kaledonija

Nova Mehika

Nova Mehika (angleško New Mexico, špansko Nuevo México, navaho Yootó Hahoodzo) je jugozahodna zvezna država ZDA.

Poglej Slovenski eksonimi in Nova Mehika

Novi Brunswick

Novi Brunswick Legislative Building in Fredericton Novi Brunswick (angleško New Brunswick, francosko Nouveau-Brunswick) je kanadska provinca.

Poglej Slovenski eksonimi in Novi Brunswick

Novi Južni Wales

Novi Južni Wales Novi Južni Wales (izvirno) je peta največja zvezna država Avstralije s površino 800.642 km2 in je najbolj naseljena zvezna država Avstralije.

Poglej Slovenski eksonimi in Novi Južni Wales

Novigrajsko morje

Pogled na Novigrajsko morje s Masleniškega mostu Novigrajsko morje (hrvaško Novigradsko more, tudi Novigradsko jezero) je zaliv Jadranskega morja v severni Dalmaciji.

Poglej Slovenski eksonimi in Novigrajsko morje

Novosibirski otoki

Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Novosibirski otoki

Obilić

Obilić je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Obilić

Odra

Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Odra

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Poglej Slovenski eksonimi in Odrin

Ognjena zemlja

Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Ognjena zemlja

Ohotsko morje

Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.

Poglej Slovenski eksonimi in Ohotsko morje

Ohridsko jezero

Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.

Poglej Slovenski eksonimi in Ohridsko jezero

Okcitanija

Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.

Poglej Slovenski eksonimi in Okcitanija

Olibski kanal

Olibski kanal Olibski kanal je morski kanal v Jadranskem morju na Hrvaškem, med otokoma Olib in Silba.

Poglej Slovenski eksonimi in Olibski kanal

Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.

Poglej Slovenski eksonimi in Olimp

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).

Poglej Slovenski eksonimi in Olomuc

Oltenija

Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.

Poglej Slovenski eksonimi in Oltenija

Oneško jezero

Oneško jezero (znan tudi kot Onego, rusko: Онежское озеро, tr Onežskoje ozero; IPA:.; finsko: Ääninen ali Äänisjärvi; karelijsko: Oniegu ali Oniegu-Järve; Veps: Änine ali Änižjärv) je jezero v severozahodnem evropskem delu Rusije, na ozemlju Republike Karelije, Leningrajska oblast in Vologda oblast.

Poglej Slovenski eksonimi in Oneško jezero

Ontarijsko jezero

Ontarijsko jezero je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, ki leži na meji med Združenimi državami Amerike in Kanado.

Poglej Slovenski eksonimi in Ontarijsko jezero

Orinoko

Orinoko je reka, ki teče po nižavjih severnega dela Južne Amerike in z 2140 km dolžine ena najdaljših južnoameriških rek.

Poglej Slovenski eksonimi in Orinoko

Osrednja Mezeta

Osrednja Mezeta (včasih imenovano tudi Notranja planota ali kratko Mezeta) je ena od osnovnih geografskih enot Iberskega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Osrednja Mezeta

Otkovci

Otkovski Bazar-hrib. Otkovci (madžarsko Újbalázsfalva, prekmursko Otkouvci, nemško Wergelin) so naselje v Porabju na Madžarskem.

Poglej Slovenski eksonimi in Otkovci

Otočje Sulcis

Otočje Sulcis (v italijanskem izvirniku Arcipelago del Sulcis), je skupina sedmih otokov v Sardinskem morju, zahodno od mesta Carbonia.

Poglej Slovenski eksonimi in Otočje Sulcis

Otočje Tavolare

Otočje Tavolare (v italijanskem izvirniku Arcipelago di Tavolara), je skupina desetih otokov v Tirenskem morju, vzhodno od mesta Olbia.

Poglej Slovenski eksonimi in Otočje Tavolare

Otok Heard in otočje McDonald

Otok Heard in otočje McDonald so skupina nenaseljenih otokov v Indijskem oceanu s položajem 53°6' južne zemljepisne širine in 72°31' vzhodne zemljepisne dolžine, približno na dveh tretjinah poti od Madagaskarja do Antarktike.

Poglej Slovenski eksonimi in Otok Heard in otočje McDonald

Otok princa Edvarda

Geografska lega otoka Otok princa Edvarda (tudi PEI ali P.E.I.; angleško: Prince Edward Island, francosko: l'Île-du-Prince-Édouard, škotsko gelsko: Eilean a’ Phrionns ali Eilean Eòin) je provinca kanadske regije Maritimes (ta sicer vsebuje še dve provinci, Novi Brunswick in Novo Škotsko).

Poglej Slovenski eksonimi in Otok princa Edvarda

Otok waleškega princa

Otok waleškega princa je nenaseljen otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade, s površino 33.339 km² eden od večjih kanadskih otokov in 40.

Poglej Slovenski eksonimi in Otok waleškega princa

Otoki kraljice Elizabete

Otoki kraljice Elizabete so otoška skupina na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja, ki jo sestavlja 2126 otokov s skupno površino 419.061 km².

Poglej Slovenski eksonimi in Otoki kraljice Elizabete

Otoki Turks in Caicos

Otoki Turks in Caicos so britansko čezmorsko ozemlje, ki združuje karibski skupini otokov, večji Turks in manjši Caicos, v otočju Lucayan, severno od večjih Antilov.

Poglej Slovenski eksonimi in Otoki Turks in Caicos

Otrantska vrata

Zemljevid, na katerem so vidna Otrantska vrata Otrántska vráta ali Otrántski prelív (ali Canale d'Ótranto) je morski preliv, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim.

Poglej Slovenski eksonimi in Otrantska vrata

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Pad

Padska nižina

Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.

Poglej Slovenski eksonimi in Padska nižina

Paragvaj

Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.

Poglej Slovenski eksonimi in Paragvaj

Paragvaj (reka)

Porečje reke Paragvaj Paragvaj (šp. Río Paraguay) je dobrih 2500 kilometrov dolga reka v Južni Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Paragvaj (reka)

Patras

Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.

Poglej Slovenski eksonimi in Patras

Peč

Peč je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Peč

Pešta

Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.

Poglej Slovenski eksonimi in Pešta

Pelagijsko otočje

Pelagijsko otočje (tudi Pelagijski / Pelaški otoki ali Pelaško otočje, v italijanskem izvirniku Isole Pelagie), je skupina treh otokov v Sredozemskem morju, med Sicilijo, Malto in Tunizijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Pelagijsko otočje

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Peloponez

Peninske Alpe

Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.

Poglej Slovenski eksonimi in Peninske Alpe

Pensilvanija

Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino.

Poglej Slovenski eksonimi in Pensilvanija

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Slovenski eksonimi in Peru

Piava

Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Piava

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Piemont

Pikardija

Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.

Poglej Slovenski eksonimi in Pikardija

Pindsko gorstvo

Pindsko gorstvo (tudi Pindos ali Pindhos grško: Πίνδος) je gorski masiv, ki se v večjem delu razteza v severni Grčiji in manjši del v južni Albaniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Pindsko gorstvo

Pirej

Pirej (grško Πειραιάς Pireas, starogrško Πειραιεύς, Peiraieús) je pristaniško mesto v regiji Atika, Grčija.

Poglej Slovenski eksonimi in Pirej

Pireneji

Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Pireneji

Pirovški zaliv

Severni del zaliva (spodaj) in otok Murter. Pirovški zaliv je zaliv v Jadranskem morju na Hrvaškem.

Poglej Slovenski eksonimi in Pirovški zaliv

Plzen

Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.

Poglej Slovenski eksonimi in Plzen

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Slovenski eksonimi in Poljska

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Pomorjansko

Pompeji

Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.

Poglej Slovenski eksonimi in Pompeji

Pontinsko otočje

Pontinsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Ponziane ali Isole Pontine), je skupina šestih otokov v Tirenskem morju, med katerimi je daleč največji otok Ponza, ki ležijo zahodno od mesta Gaeta.

Poglej Slovenski eksonimi in Pontinsko otočje

Pontsko gorovje

Pontsko gorovje (– »Severno anatolsko gorovje« ali Doğukaradeniz Dağlari – »Vzhodno črnomorsko gorovje«) je gorovje na severu Anatolije, ki se razprostira v dolžini približno 1000 km in tvori nežen dvojni zavoj ob vsej južni obali Črnega morja od Marmarskega morja proti vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Pontsko gorovje

Porenje

Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.

Poglej Slovenski eksonimi in Porenje

Porenje - Pfalška

Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).

Poglej Slovenski eksonimi in Porenje - Pfalška

Portoriko

Portoriko je otok ter ozemlje Združenih držav Amerike v vzhodnih Karibih s samoupravo.

Poglej Slovenski eksonimi in Portoriko

Portski zaliv

Portski zaliv (francosko Golfe de Porto) je zaliv ob zahodni obali otoka Korzike v Sredozemskem morju, med Ajacciom in Calvijem, imenovan po manjšem pristanišču Porto (občina Ota).

Poglej Slovenski eksonimi in Portski zaliv

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Slovenski eksonimi in Portugalska

Posarje

Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.

Poglej Slovenski eksonimi in Posarje

Poznanj

Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.

Poglej Slovenski eksonimi in Poznanj

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Slovenski eksonimi in Praga

Predarlska

Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.

Poglej Slovenski eksonimi in Predarlska

Prekop Donava–Tisa–Donava

Prekop Donava-Tisa-Donava (Kanal DTD, srbsko Канал Дунав-Тиса-Дунав, let. Kanal Dunav-Tisa-Dunav) je sistem prekopov in jarkov v severni srbski nižini Vojvodini v Srbiji, med srbsko Donavo na zahodu in spodnjim tokom Tise v središču in Donavo pri Železnih vratih.

Poglej Slovenski eksonimi in Prekop Donava–Tisa–Donava

Prelaz Simplon

Prelaz Simplon (italijansko Sempione, nemško Simplonpass) je cestni prelaz v Peninskih Alpah in je del glavne ceste št.

Poglej Slovenski eksonimi in Prelaz Simplon

Prespa e Vogël

Mala Prespa in Golo Brdo (albansko: Prespa e Vogël, Golloborda; makedonsko: Мала Преспа и Голо Брдо) je geografsko področje jugovzhodne Albanije.

Poglej Slovenski eksonimi in Prespa e Vogël

Prespansko jezero

Satelitski posnetek območja. Prespansko (desno) in Ohridsko jezero (levo). Prespansko jezero leži v jugovzhodnem delu Evrope, na tromeji med Severno Makedonijo, Grčijo in Albanijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Prespansko jezero

Priština

Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.

Poglej Slovenski eksonimi in Priština

Pridnestrska republika

Pridnestrska moldavska republika (pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.

Poglej Slovenski eksonimi in Pridnestrska republika

Primorske Alpe

Primôrske Alpe je gorovje v jugozahodnih Alpah.

Poglej Slovenski eksonimi in Primorske Alpe

Pripet (reka)

Pripet oz.

Poglej Slovenski eksonimi in Pripet (reka)

Pripetska močvirja

Reka Pripet pri Černobilu Pripetska močvirja ali Pinska močvirja (Пінскія балоты) so obširno območje mokrišč v dolini reke Pripet (Pripjat), ki obsegajo približno 270.000 km² ozemlja na jugozahodu Belorusije in severozahodu Ukrajine.

Poglej Slovenski eksonimi in Pripetska močvirja

Prokletije

Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.

Poglej Slovenski eksonimi in Prokletije

Provansa

Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Provansa

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Slovenski eksonimi in Prusija

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Poglej Slovenski eksonimi in Pulj

Pustriška dolina

Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.

Poglej Slovenski eksonimi in Pustriška dolina

Québec (mesto)

Québec ali Quebec, tudi Quebec City ali Québec City (Québec / Ville de Québec), je mesto v Kanadi in glavno mesto pokrajine Québec.

Poglej Slovenski eksonimi in Québec (mesto)

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Poglej Slovenski eksonimi in Raba

Radžastan

Radžastan je po površini največja indijska zvezna država.

Poglej Slovenski eksonimi in Radžastan

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Slovenski eksonimi in Ravena

Rédics

Rédics (Redič) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Lenti Županije Zala.

Poglej Slovenski eksonimi in Rédics

Reški zaliv

Pogled na Reški zaliv z Reko in Učko v ozadju Reški zaliv (hrvaško Riječki zaljev) je najsevernejši del Kvarnerja.

Poglej Slovenski eksonimi in Reški zaliv

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Slovenski eksonimi in Regensburg

Reka svetega Lovrenca

Montrealu Reka svetega Lovrenca (angleško: Saint Lawrence River, francosko: fleuve Saint-Laurent) je velika severnoameriška reka, ki izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.

Poglej Slovenski eksonimi in Reka svetega Lovrenca

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Slovenski eksonimi in Reka, Hrvaška

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Slovenski eksonimi in Ren

Renik

Renik (madžarsko Rönök, nemško Radling, prekmursko Rönik) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Monošter Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Renik

Republika Karelija

Karelija (tudi Karjala, uradno Republika Karelija,,, Karjalan respubliekku) je avtonomna republika Ruske federacije v Severozahodnem zveznem okrožju.

Poglej Slovenski eksonimi in Republika Karelija

Republika Srbska

Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.

Poglej Slovenski eksonimi in Republika Srbska

Retijske Alpe

Retijske Alpe (nemško Rätischen Alpen, italijansko Alpi Retiche) je gorovje del Vzhodnih Alp in ležijo na obmejnem območju vzhodne Švice, zahodne Avstrije, Lihtenštajna in severne Italije.

Poglej Slovenski eksonimi in Retijske Alpe

Riški zaliv

Riški zaliv je zaliv ob vzhodnem robu Baltskega morja v Severni Evropi, ki ga na jugu omejuje severna obala Latvije, na severu in vzhodu zahodna obala Estonije, ustje pa proti zahodu zapira estonsko otočje Muhu z največjim otokom Saaremaa.

Poglej Slovenski eksonimi in Riški zaliv

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Poglej Slovenski eksonimi in Riga

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Slovenski eksonimi in Rim

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Rodos

Rokavski preliv

Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.

Poglej Slovenski eksonimi in Rokavski preliv

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Romunija

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Poglej Slovenski eksonimi in Rona

Rt Roca

Rt Roca s svetilnikom Morska obala Rta Roce Rt Roca je rt ob Atlantskem oceanu na Portugalskem in skrajna zahodna točka Portugalske ter celinske Evrope.

Poglej Slovenski eksonimi in Rt Roca

Rubikon

Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji, ki teče od Apeninov po južnem delu dežele Emilija - Romanja in se izliva v Jadransko morje med krajema Rimini in Cesena.

Poglej Slovenski eksonimi in Rubikon

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Slovenski eksonimi in Rusija

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Poglej Slovenski eksonimi in Saška

Saška - Anhalt

Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.

Poglej Slovenski eksonimi in Saška - Anhalt

Saška Švica

Saška Švica (Sächsische Schweiz) je hribovito plezalno območje in narodni park v gorovju Elbsandsteingebirge.

Poglej Slovenski eksonimi in Saška Švica

Sakalovci

Sakalovci (madžarsko Szakonyfalu, nemško Eckersdorf) so naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Poglej Slovenski eksonimi in Sakalovci

Salvador

Salvador (dobesedno »Odrešenik«), uradno Republika Salvador, je država v Srednji Ameriki.

Poglej Slovenski eksonimi in Salvador

Salzach

Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Salzach

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Slovenski eksonimi in Salzburg

Salzburg (zvezna dežela)

Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.

Poglej Slovenski eksonimi in Salzburg (zvezna dežela)

Santiago de Compostela

Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.

Poglej Slovenski eksonimi in Santiago de Compostela

Saona

Saona (francosko Saône, provansalsko Sona) je reka v vzhodni Franciji, desni pritok Rone.

Poglej Slovenski eksonimi in Saona

Saranda

Saranda je mesto v Republiki Albaniji in sedež občine Saranda.

Poglej Slovenski eksonimi in Saranda

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.

Poglej Slovenski eksonimi in Sardinija

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Poglej Slovenski eksonimi in Savoja

Sápmi

Sápmi je kulturna regija, ki jo tradicionalno naseljuje ljudstvo Sami.

Poglej Slovenski eksonimi in Sápmi

Sena

Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.

Poglej Slovenski eksonimi in Sena

Septimanija

Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.

Poglej Slovenski eksonimi in Septimanija

Sevansko jezero

Sevansko jezero (armensko: Սեւանա լիճ, Sevana Lič) je največje vodno telo v Armeniji in na območju Kavkaza.

Poglej Slovenski eksonimi in Sevansko jezero

Seveni

Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.

Poglej Slovenski eksonimi in Seveni

Severn

Reka Severn (valižansko Afon Hafren, latinsko Sabrina) je z okoli 354 km najdaljša reka v Združenem kraljestvu.

Poglej Slovenski eksonimi in Severn

Severna Dakota

Severna Dakota (angleško North Dakota) je zvezna država ZDA, ki leži ob meji z Kanado.

Poglej Slovenski eksonimi in Severna Dakota

Severna dežela

Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.

Poglej Slovenski eksonimi in Severna dežela

Severna Holandija

Severna Holandija (nizozemsko Noord-Holland) je ena od dvanajstih provinc Nizozemske.

Poglej Slovenski eksonimi in Severna Holandija

Severna Irska

Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.

Poglej Slovenski eksonimi in Severna Irska

Severna Karolina

Severna Karolina (angleško North Carolina) je južna zvezna država ZDA, ki jo nekateri prištevajo tudi med srednjeatlantske države.

Poglej Slovenski eksonimi in Severna Karolina

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Poglej Slovenski eksonimi in Severna Makedonija

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Slovenski eksonimi in Severno morje

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Severno Porenje - Vestfalija

Severozahodna ozemlja

Severozahodna ozemlja (tudi Severozahodni teritoriji; izvorno angleško: Northwest Territories ali NWT, francosko: Territoires du Nord-Ouest ali TNO) so zvezno ozemlje Kanade.

Poglej Slovenski eksonimi in Severozahodna ozemlja

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Poglej Slovenski eksonimi in Sevilja

Seznam italijanskih imen slovenskih krajev

Seznam vsebuje poitalijančena imena slovenskih krajev.

Poglej Slovenski eksonimi in Seznam italijanskih imen slovenskih krajev

Seznam madžarskih imen slovenskih krajev

Seznam madžarskih imen (eksonimov) slovenskih krajev (predvsem v Prekmurju).

Poglej Slovenski eksonimi in Seznam madžarskih imen slovenskih krajev

Seznam nemških imen krajev v Sloveniji

Nemška imena (eksonimi) krajev v (današnji) Sloveniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Seznam nemških imen krajev v Sloveniji

Seznam slovenskih imen madžarskih krajev

Seznam slovenskih imen madžarskih krajev.

Poglej Slovenski eksonimi in Seznam slovenskih imen madžarskih krajev

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Sicilija

Sinajski polotok

Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).

Poglej Slovenski eksonimi in Sinajski polotok

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Poglej Slovenski eksonimi in Sirakuze

Sisek

Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.

Poglej Slovenski eksonimi in Sisek

Skader

Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.

Poglej Slovenski eksonimi in Skader

Skadrsko jezero

Skadrsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro.

Poglej Slovenski eksonimi in Skadrsko jezero

Skalno gorovje

Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.

Poglej Slovenski eksonimi in Skalno gorovje

Skandinavsko gorovje

Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.

Poglej Slovenski eksonimi in Skandinavsko gorovje

Skopska Črna gora

Skopska Črna gora (Skopska Crna gora, Karadak oziroma Karadag); makedonsko in Скопска Црна Гора.

Poglej Slovenski eksonimi in Skopska Črna gora

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Slovaška

Slovaški kras

Slovaški kras (Slovenský kras) je ena od gorskih verig Slovaškega rudogorja (Slovenské Rudohorie) v Karpatih na južnem Slovaškem.

Poglej Slovenski eksonimi in Slovaški kras

Slovaško rudogorje

Slovaško rudogorje (Slovenské rudohorie, Gömör–Szepesi-érchegység, Slowakisches Erzgebirge or Zips-Gemer-Erzgebirge) je obsežno gorovje znotraj Karpatov, ki leži večinoma v slovaških regijah Spiš in Gemer, z majhnim delom v severni Madžarski.

Poglej Slovenski eksonimi in Slovaško rudogorje

Slovenska ves

Slovenska ves Slovenska ves (madžarsko Rábatótfalu, nemško Windischdorf, latinsko Villa Sclavorum) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Poglej Slovenski eksonimi in Slovenska ves

Smirna

Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.

Poglej Slovenski eksonimi in Smirna

Soboška ves

Soboška ves (madžarsko Magyarszombatfa) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Őriszentpéter Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Soboška ves

Soboška ves, Zalska županija

Soboška ves (madžarsko Zalaszombatfa) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Lentiba Županije Zala.

Poglej Slovenski eksonimi in Soboška ves, Zalska županija

Sola, Madžarska

Sola ali Glava Zale (madžarsko Szalafő) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Őriszentpéter Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Sola, Madžarska

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Slovenski eksonimi in Solun

Soma

Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.

Poglej Slovenski eksonimi in Soma

Sombotel

Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).

Poglej Slovenski eksonimi in Sombotel

Sotla

Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.

Poglej Slovenski eksonimi in Sotla

Southamptonov otok

Southamptonov otok je velik otok, ki leži ob ustju Hudsonovega zaliva na severu Kanade.

Poglej Slovenski eksonimi in Southamptonov otok

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Poglej Slovenski eksonimi in Spodnja Avstrija

Spodnja Saška

Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.

Poglej Slovenski eksonimi in Spodnja Saška

Sporadi

Sporadi (Βόρειες Σποράδες) so otočje ob vzhodni obali Grčije, severovzhodno od otoka Evbeja,"Skyros - Britannica Concise" (description), Britannica Concise, 2006, webpage: notes "including Skiathos, Skopelos, Skyros, and Alonnisos." v Egejskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Sporadi

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Slovenski eksonimi in Srbščina

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Slovenski eksonimi in Srbija

Srem

Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.

Poglej Slovenski eksonimi in Srem

Struma

Struma je reka na Balkanskem polotoku, dolga 415 kilometrov.

Poglej Slovenski eksonimi in Struma

Sudeti

Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Sudeti

Surinam

Surinam (surinamsko Sranankondre ali Sranan), uradno Republika Surinam (surinamsko Ripolik fu Sranan), je država na severovzhodni atlantski obali Južne Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Surinam

Svalbard

Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.

Poglej Slovenski eksonimi in Svalbard

Sveta Helena (otok)

Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo.

Poglej Slovenski eksonimi in Sveta Helena (otok)

Sveta Lucija (država)

Sveta Lucija (Saint Lucia) je otoška država v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju, na meji z Atlantskim oceanom.

Poglej Slovenski eksonimi in Sveta Lucija (država)

Sveti Krištof in Nevis

Sveti Krištof in Nevis je otoška država v karibskih Malih Antilih, nekako na tretjini poti med Portorikom in Trinidadom in Tobagom.

Poglej Slovenski eksonimi in Sveti Krištof in Nevis

Sveti Peter in Mihael

Sveti Peter in Mihael je skupina majhnih otočkov blizu Nove Fundlandije. Glavna med njimi sta otoka Saint Pierre in Miquelon. Ti otoki pripadajo Franciji in so upravno Ozemeljska skupnost Saint Pierre in Miquelon, torej prekomorska skupnost Francije. So edini ostanek nekdanjega kolonialnega ozemlja Nova Francija.

Poglej Slovenski eksonimi in Sveti Peter in Mihael

Sveti Vincencij in Grenadine

Sveti Vincencij in Grenadine so neodvisna suverena država in članica Commonwealtha v Karibskem otočju, ki jo sestavlja kup drobnih otočkov, imenovanih Grenadine, in malo večji otok Sveti Vincencij na severu.

Poglej Slovenski eksonimi in Sveti Vincencij in Grenadine

Székesfehérvár

Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.

Poglej Slovenski eksonimi in Székesfehérvár

Szczecin

150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.

Poglej Slovenski eksonimi in Szczecin

Szeged

Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.

Poglej Slovenski eksonimi in Szeged

Tajo

Tajo (špansko: Tajo; portugalsko: Tejo, latinsko: Tagus, starogrško: Τάγος /Tagos) je najdaljša reka na Iberskem polotoku.

Poglej Slovenski eksonimi in Tajo

Talin

Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.

Poglej Slovenski eksonimi in Talin

Tarantski zaliv

Zemljevid Tarantskega zaliva. Tarantski zaliv (italijansko: Golfo di Taranto) je zaliv v Jonskem morju na jugu Italije.

Poglej Slovenski eksonimi in Tarantski zaliv

Tarkvinija

Tarkvinija (italijansko Tarquinia), nekdanji Corneto, je staro mesto v pokrajini Viterbo, v Laciju v Italiji, znano predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic v nekropolah ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.

Poglej Slovenski eksonimi in Tarkvinija

Tartu

Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.

Poglej Slovenski eksonimi in Tartu

Tasmanija

Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).

Poglej Slovenski eksonimi in Tasmanija

Tatre

Tatre so lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Tatre

Taurus

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.

Poglej Slovenski eksonimi in Taurus

Třebíč

Třebíč (nemško Trebitsch) je mesto na Moravskem v Visočinskem okraju na Češkem.

Poglej Slovenski eksonimi in Třebíč

Teksas

Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.

Poglej Slovenski eksonimi in Teksas

Temišvar

Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.

Poglej Slovenski eksonimi in Temišvar

Temza

Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Temza

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Slovenski eksonimi in Tesalija

Tibera

Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.

Poglej Slovenski eksonimi in Tibera

Tigris

Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.

Poglej Slovenski eksonimi in Tigris

Tilment

Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Tilment

Tirana

Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.

Poglej Slovenski eksonimi in Tirana

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

Poglej Slovenski eksonimi in Tirensko morje

Tirolska

Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).

Poglej Slovenski eksonimi in Tirolska

Tisa

Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.

Poglej Slovenski eksonimi in Tisa

Torunj

Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.

Poglej Slovenski eksonimi in Torunj

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Toskana

Toskansko otočje

Toskansko otočje ali Toskanski arhipelag (izvirno) je veriga otokov med Ligurskim morjem in Tirenskim morjem na zahodu Toskane v Italiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Toskansko otočje

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Trakija

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Slovenski eksonimi in Transilvanija

Trasimensko jezero

Trasimensko jezero (italijansko Lago Trasimeno, latinsko Trasumennus, etruščansko Tarśmina) je jezero v pokrajini Perugia, v deželi Umbrija v Italiji na meji s Toskano.

Poglej Slovenski eksonimi in Trasimensko jezero

Trdinov vrh

Betonski razgledni stolp na vrhu Cerkev sv. Jere Cerkev sv. Elije Telekomunikacijski stolp Vojašnica Trdinov vrh Trdinov vrh je 1178 metrov visok hrib, ki predstavlja najvišji vrh Gorjancev (oz. Žumberačka gora).

Poglej Slovenski eksonimi in Trdinov vrh

Trento

Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Slovenski eksonimi in Trento

Trgovište

Trgovište je lahko.

Poglej Slovenski eksonimi in Trgovište

Trinidad in Tobago

Trinidad in Tobago, uradno Republika Trinidad in Tobago, je najjužnejša otoška država v Karibih.

Poglej Slovenski eksonimi in Trinidad in Tobago

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Slovenski eksonimi in Turčija

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.

Poglej Slovenski eksonimi in Turščina

Turinška kotlina

Turinška kotlina (nemško Thüringer Becken) je geološka depresija v osrednjem in severozahodnem delu Turingije v Nemčiji, ki jo prečka več rek, od katerih je najdaljša Unstrut.

Poglej Slovenski eksonimi in Turinška kotlina

Turinški gozd

Turinški gozd (v nemščini Thüringer Wald) je hribovje v južnih delih nemške zvezne dežele Turingija, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu.

Poglej Slovenski eksonimi in Turinški gozd

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Poglej Slovenski eksonimi in Turingija

Užgorod

Užgorod je mesto v zahodni Ukrajini, središče istoimenske občine, rajona in Zakarpatske oblasti.

Poglej Slovenski eksonimi in Užgorod

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Ukrajina

Umbrija

Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Slovenski eksonimi in Umbrija

Urugvaj

za istoimensko reko glej Urugvaj (reka) Úrugvaj, uradno Vzhodna republika Urugvaj (izg.), je država v jugovzhodnem delu Južne Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Urugvaj

Valencija

Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.

Poglej Slovenski eksonimi in Valencija

Valonija

Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Valonija

Varanasi

Varanasi (sanskrt वाराणसी Vārāṇasī), znano tudi kot Benares ali Banaras in Kaši je mesto na levem (zahodnem) bregu reke Ganges v indijski zvezni državi Utar Pradeš.

Poglej Slovenski eksonimi in Varanasi

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Poglej Slovenski eksonimi in Varšava

Vardar

Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.

Poglej Slovenski eksonimi in Vardar

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.

Poglej Slovenski eksonimi in Vatikan

Velemer

Velemer (madžarsko Velemér) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Őriszentpéter Železne županije.

Poglej Slovenski eksonimi in Velemer

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Slovenski eksonimi in Velika Britanija

Velika jezera

Velika jezera iz vesolja Velika jezera (angleško The Great Lakes) so skupina petih velikih jezer ob meji oz.

Poglej Slovenski eksonimi in Velika jezera

Velika Kaniža

Velika Kaniža (̉) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsai Županije Zala.

Poglej Slovenski eksonimi in Velika Kaniža

Velika Krka

Velika Krka (madžarsko Kerka, nekoč Kerkás, prekmursko Kerka ali Velka Kerka) je potok v severovzhodni Sloveniji in na sosednjem Madžarskem, levi pritok Ledave.

Poglej Slovenski eksonimi in Velika Krka

Velika madžarska nižina

narodnega parka Hortobágy Velika madžarska nižina, tudi Veliko madžarsko nižavje (ali Nagy-Magyar-Alföld) je obsežno nižavje na Madžarskem v porečju Tise in Morave, ki predstavlja glavno žitorodno področje Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Velika madžarska nižina

Velika vrata

Velika vrata, pogled iz Brseča v Istri Velika vrata (tudi Kanal Vela vrata) so morska ožina v Kvarnerju, ki povezuje Reški zaliv s Kvarnerjem.

Poglej Slovenski eksonimi in Velika vrata

Veliki kanjon

Veliki Kanjon (angleško Grand Canyon) je kanjon, ki ga je ustvarila reka Kolorado na severu Arizone (ZDA).

Poglej Slovenski eksonimi in Veliki kanjon

Veliki Klek

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.

Poglej Slovenski eksonimi in Veliki Klek

Veliki Sveti Bernard

Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.

Poglej Slovenski eksonimi in Veliki Sveti Bernard

Veliko medvedje jezero

Veliko medvedje jezero je ledeniško jezero, ki leži na severnem tečajniku na severozahodu Severne Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Veliko medvedje jezero

Veliko suženjsko jezero

Veliko suženjsko jezero je ledeniško jezero, ki leži na severozahodu Severne Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Veliko suženjsko jezero

Veliko Trnovo

Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.

Poglej Slovenski eksonimi in Veliko Trnovo

Velikopoljska

Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.

Poglej Slovenski eksonimi in Velikopoljska

Vendée (departma)

Vendée ali Vendeja (oznaka 85) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po reki Vendée, ki teče skozenj.

Poglej Slovenski eksonimi in Vendée (departma)

Venezuela

Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.

Poglej Slovenski eksonimi in Venezuela

Verica-Ritkarovci

Verica-Ritkarovci Verica-Ritkarovci (madžarsko Kétvölgy, nemško Perbisch und Riegersdorf, latinsko Perbese et Mechnuk) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Poglej Slovenski eksonimi in Verica-Ritkarovci

Vezuv

Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.

Poglej Slovenski eksonimi in Vezuv

Višavje Chota Nagpur

Višavje Chota Nagpur je planota v vzhodni Indiji, ki pokriva velik del države Džharkhand ter sosednje dele Čhatisgarha, Odiše, Zahodne Bengalije in Biharja.

Poglej Slovenski eksonimi in Višavje Chota Nagpur

Višegrad, Madžarska

Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.

Poglej Slovenski eksonimi in Višegrad, Madžarska

Višegrad, Praga

Višegrad (češko Vyšehrad – zgornji grad) je zgodovinska utrdba v mestu Praga v Češki.

Poglej Slovenski eksonimi in Višegrad, Praga

Viktorija (Avstralija)

Viktorija Viktorija (izvirno) je druga najmanjša zvezna država Avstralije s površino 227.600 km2 in je najgosteje poseljena.

Poglej Slovenski eksonimi in Viktorija (Avstralija)

Viktorijin otok

Lega Viktorijinega otoka v Kanadi Viktorijin otok (inuitsko Kitlineq) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznih ozemelj Nunavut in Severozahodni teritoriji.

Poglej Slovenski eksonimi in Viktorijin otok

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).

Poglej Slovenski eksonimi in Vilna

Virginija

Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.

Poglej Slovenski eksonimi in Virginija

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Poglej Slovenski eksonimi in Visla

Visoke Tatre

Štrbské Pleso Visoke Tatre so gorovje in najvišji del Tater in vseh Karpatov.

Poglej Slovenski eksonimi in Visoke Tatre

Vitebsk

Geografska lega Vitebska v Belorusiji in Vitebski oblasti Vitebsk (Vicebsk,, Vitebsk) (55°11,4' severno, 30°10,8' vzhodno(WG)) je mesto v Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo z okoli 400.000 prebivalcev.

Poglej Slovenski eksonimi in Vitebsk

Vjosa

Vjosa (grško Αώος – Aoos, albansko Vjosë ali Vjosa, srbohrvaško in makedonsko Vojuša) je reka, dolga 272 kilometrov, ki izvira v Epiru na severozahodu Grčije, teče skozi južno Albanijo in se izliva v Jadransko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Vjosa

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Slovenski eksonimi in Vlaška

Vogezi

Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Vogezi

Vroclav

Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.

Poglej Slovenski eksonimi in Vroclav

Vzhodna Tirolska

Vzhodna Tirolska, (Osttirol), je eksklava avstrijske zvezne dežele Tirolska, ločena od glavnega Severno Tirolskega dela s kratko skupno mejo z zvezno deželo Salzburgom in italijansko Južno Tirolsko (Südtirol, Alto Adige).

Poglej Slovenski eksonimi in Vzhodna Tirolska

Vzhodne Ture

Vzhodne Ture, tudi Nizke Ture (nemško Niedere Tauern) so velika skupina Osrednjih vzhodnih Alp v Vzhodnih Alpah.

Poglej Slovenski eksonimi in Vzhodne Ture

Vzhodni Gati

Vzhodni Gati so prekinjeno gorovje vzdolž vzhodne obale Indije.

Poglej Slovenski eksonimi in Vzhodni Gati

Vzhodnosibirsko morje

Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.

Poglej Slovenski eksonimi in Vzhodnosibirsko morje

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.

Poglej Slovenski eksonimi in Wales

Washington, D.C.

Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.

Poglej Slovenski eksonimi in Washington, D.C.

Winnipeško jezero

Winnipeško jezero je ledeniško jezero v Severni Ameriki, ki leži na jugozahodnem robu regije Kanadski ščit v južni osrednji Kanadi in je eno največjih kanadskih jezer.

Poglej Slovenski eksonimi in Winnipeško jezero

Ynys Môn

Ynys Môn (Anglesey) je otok ob severozahodni obali Walesa.

Poglej Slovenski eksonimi in Ynys Môn

Zahodna Avstralija

Zahodna Avstralija Zahodna Avstralija je največja zvezna država Avstralije, saj pokriva tretjino dežele s površino 2 525 500 km2.

Poglej Slovenski eksonimi in Zahodna Avstralija

Zahodna Dvina

Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.

Poglej Slovenski eksonimi in Zahodna Dvina

Zahodna Flandrija

Zahodna Flamska Zahodna Flamska (flamsko oz. nizozemsko West-Vlaanderen) je belgijska provinca, ki leži na skrajnem zahodu Flamske regije predstavlja severozahod države.

Poglej Slovenski eksonimi in Zahodna Flandrija

Zahodna Virginija

Zahódna Virgínija (angleško West Virginia) je celinska zvezna država ZDA, ki leži na vzhodu države.

Poglej Slovenski eksonimi in Zahodna Virginija

Zahodne Ture

Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.

Poglej Slovenski eksonimi in Zahodne Ture

Zahodni Gati

Zahodni Gati, znani tudi kot gorovje Sahjadri, so gorovje, ki pokriva površino 160.000 km² v odseku 1600 km vzporedno z zahodno obalo Indijskega polotoka in prečka države Gudžarat, Maharaštra, Goa, Karnataka, Kerala in Tamil Nadu.

Poglej Slovenski eksonimi in Zahodni Gati

Zakintos

Otok Zakintos, satelitski posnetek (NASA World Wind) Zakintos (grško:, Zákynthos) je otok v Jonskem morju, ki pripada Grčiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Zakintos

Zala (županija)

Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.

Poglej Slovenski eksonimi in Zala (županija)

Zanskar

Zanskar ali Zahar (lokalno) ali Zangskar (ladakščina: zangs dkar) je podokraj ali tehsil v okraju Kargil v Ladaku v Indiji.

Poglej Slovenski eksonimi in Zanskar

Züriško jezero

Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.

Poglej Slovenski eksonimi in Züriško jezero

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Slovenski eksonimi in Združene države Amerike

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Slovenski eksonimi in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zelandija

za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).

Poglej Slovenski eksonimi in Zelandija

Zelandija, Nizozemska

za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.

Poglej Slovenski eksonimi in Zelandija, Nizozemska

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Poglej Slovenski eksonimi in Zgornja Avstrija

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Poglej Slovenski eksonimi in Zlati rog

Glej tudi

Slovenščina

, Đakovica, Šampanja - Ardeni, Šelda, Škotska, Šlezija, Šoltanski kanal, Šomodska županija, Šopron, Španija, Špital ob Dravi, Štajerska (zvezna dežela), Števanovci, Šurd, Švabska, Švabska Jura, Švedska, Švica, Švicarska Jura, İzmir, Železna županija, Železno, Avstrija, Ženeva, Ženevsko jezero, Žormot, Češka, Češka (zgodovinska dežela), Češki masiv, Čenaj, Čenstohova, Čile, Črna gora, Črni Drim, Črni Kriš, Črno morje, Črnovice, Čudsko jezero, Baffinov otok, Bahami, Bajkalsko jezero, Bakarski zaliv, Baku, Balearski otoki, Baltsko morje, Banat, Banjaluka, Banksov otok, Banska Bistrica, Baranja (županija), Barč, Barbados, Barentsovo morje, Baskija, Bavarska, Bazilikata, Bedekovščina, Belgija, Beli Drim, Beli Kriš, Belo morje, Belorusija, Beloveška pušča, Benečija, Beneška laguna, Beneški zaliv, Beneluks, Benetke, Beocija, Beograd, Berchtesgadenske Alpe, Beringov preliv, Bermudi, Bernske Alpe, Berzence, Besarabija, Biskaja, Biskajski zaliv, Bitinija, Blatenski Kostel, Blatno jezero, Božični otok, Bodensko jezero, Bojana (reka), Bolgarija, Bolivija, Bolsensko jezero, Bolzano, Bosna in Hercegovina, Bospor, Braški preliv, Brașov, Brasilia, Brazilija, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Brioni, Britanska Kolumbija, Britanski Deviški otoki, Brod na Kolpi, Bruselj, Budišin, Budim, Budimpešta, Bukarešta, Bukovina, Burgundija, Burgundija - Franche-Comté, Bydgoszcz, Bytom, Camargue, Cambrijsko hribovje, Carigrad, Celovec, Centralni masiv, Chicago, Ciper, Cluj-Napoca, Danska, Dardanele, Džamu in Kašmir, Dežela Franca Jožefa, Debrecen, Delfi, Delhi, Delta Donave, Delta Ebra, Delta Nila, Deviški otoki Združenih držav, Dinarsko gorovje, Dneper, Dnester, Dobrudža, Dodekanez, Dofineja, Dojransko jezero, Dolina Aoste, Dolina reke Eisack, Dolnji Senik, Dominika, Dominikanska republika, Donava, Dordonja, Dovrska vrata, Drač, Dresden, Drim, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Efez, Egadsko otočje, Egejsko morje, Eger, Egipt, Eksonim in endonim, Ekstremadura, Ekvador, Elbasan, Emilija - Romanja, Engadin, Eolsko otočje, Epir, Erevan, Eriejsko jezero, Estonija, Evfrat, Falklandski otoki, Farkašovci, Federacija Bosne in Hercegovine, Ferski otoki, Filadelfija, Pensilvanija, Finska, Finski zaliv, Firence, Flandrija, Flegrejsko otočje, Fontainebleaujski gozd, Francija, Francoščina, Francoska Gvajana, Frankfurt ob Majni, Frankfurt ob Odri, Frankovska, Frankovska Švica, Frigija, Frizija, Furlanija - Julijska krajina, Galapaški otoki, Galicija, Galicija (Španija), Gardsko jezero, Garona, Gaskonja, Gdansk, Genovski zaliv, Gironde (departma), Gjirokastra, Gjur, Gnjilane, Gomel, Gorjanci, Gornje jezero, Gornji Senik, Gorski Karabah, Gotthard (prelaz), Gradeška laguna, Gradec, Gradiščanska, Grčija, Grščina, Grenada, Grenlandija, Grodno, Gruzija, Gudžarat, Gvadelup, Gvajana, Gvatemala, Gvatemala (mesto), Haag, Haiti, Halkidika, Hannover, Harjana, Harkov, Havaji, Havana, Hebridi, Hercegnovi, Himačal Pradeš, Hitri Kriš, Holandija, Hradčani, Hrazdan (reka), Hrvaška, Hrvaško Zagorje, Hudsonov preliv, Hudsonov zaliv, Huronsko jezero, Iași, Iberski polotok, Ibersko gorovje, Ibiza, Iguasu, Ilovička vrata, Inari (jezero), Indija, Irska, Istrska županija, Itaka, Italija, Jadransko morje, Jageršek, Jamajka, Jamuna, Jezero Maggiore, Jezero Orta, Jezerski vrh, Albanija, Jonski otoki, Jonsko morje, Južna Avstralija, Južna Dakota, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južna Holandija, Južna Karolina, Južna Osetija, Južna Tirolska, Jukatan, Jukon, Jutlandija, Kaštela, Kaštelanski zaliv, Kairo, Kajmanji otoki, Kalabrija, Kalifornija, Kalifornijski polotok, Kalifornijski zaliv, Kalkuta, Kaloča, Kampanija, Kanada, Kanalski otoki, Kanarski otoki, Kantabrija, Kantabrijsko gorovje, Kapadokija, Karinsko morje, Karlovec, Karnijske Alpe, Karpati, Karsko morje, Kaskadno gorovje, Kaspijsko jezero, Kastilja in Leon, Kastiljsko gorovje, Katalonija, Katovice, Kaunas, Köln, København, Kefalonija, Keradsko otočje, Kerški preliv, Kermendin, Kišinjov, Kielski prekop, Kijev, Kikladi, Kiklopsko otočje, Kilikija, Kimsko jezero, Klajpeda, Kokosovi (Keelingovi) otoki, Kolorado, Kolorado (reka), Kolpa, Kolumbija, Kolumbija (reka), Komandantovi otoki, Konstantinopel, Korab, Korča, Kordiljere, Kordova, Korint, Korintski prekop, Kornati, Koroška (zvezna dežela), Korzika, Kosovo, Kosovska Mitrovica, Kostarika, Kotijske Alpe, Kradanovci, Krakov, Kratersko jezero (ZDA), Krčica-Somorovci, Kreta, Krf, Krkonoši, Kuba, Kura (reka), Kurlandija, Kurska kosa, Kutna Gora, Kvarner, Kvarnerska vrata, Laba, Labotniške Alpe, Lacij, Ladak, Ladoško jezero, Lakadivi, Lapinč, Latorica, Latvija, Lentiba, Letina, Lezbos, Ligurija, Ligurske Alpe, Ligursko morje, Lihtenštajn, Limburg ob Lahnu, Litva, Lizbona, Loara, Lodž, Loire (regija), Lombardija, Lorena, Lotaringija, Lozana, Lužiška Nisa, Lužiški Srbi, Lužica, Luksemburg, Lurd, Lvov, Madža Pradeš, Madžarska, Magdalensko otočje, Maharaštra, Majna, Majorka, Makedonščina, Mala Krka, Mala sela, Mali Kvarner, Malopoljska, Malostonski zaliv, Man, Managovsko jezero, Managua, Maracaibo (jezero), Marakeš, Marke, Marmarsko morje, Marna, Maroko, Martinik, Matra, Mavrovsko jezero, Mazovija, München, Mecklenburg - Predpomorjanska, Medžimurje, Medžugorje, Medvedji otok, Mehiški zaliv, Mehika, Melvillov otok, Kanada, Meniška skupnost na gori Atos, Merano, Mesinski preliv, Miškolc, Michigansko jezero, Misisipi, Misisipi (zvezna država), Misuri, Misuri (reka), Mogilev, Mohač, Moldavija, Molize, Monošter, Monserat, Morava (razločitev), Morava (reka), Moravska, Morje Laptevov, Mozela, Mumbaj, Muntenija, Mureš, Mursko Središče, Nahičevan, Neapelj, Neapeljsko otočje, Nežidersko jezero, Nemčija, Nemščina, Nemška demokratična republika, Nemen, Neumski zaliv, Niagarski slapovi, Nica, Nikaragovsko jezero, Nikaragva, Nikomedija, Nikozija, Nil, Nisa, Nizozemska, Nizozemski Antili, Norkap, Normandija, Norveška, Norveško morje, Nova Akvitanija, Nova Anglija, Nova Škotska, Nova dežela, Nova Fundlandija, Nova Kaledonija, Nova Mehika, Novi Brunswick, Novi Južni Wales, Novigrajsko morje, Novosibirski otoki, Obilić, Odra, Odrin, Ognjena zemlja, Ohotsko morje, Ohridsko jezero, Okcitanija, Olibski kanal, Olimp, Olomuc, Oltenija, Oneško jezero, Ontarijsko jezero, Orinoko, Osrednja Mezeta, Otkovci, Otočje Sulcis, Otočje Tavolare, Otok Heard in otočje McDonald, Otok princa Edvarda, Otok waleškega princa, Otoki kraljice Elizabete, Otoki Turks in Caicos, Otrantska vrata, Pad, Padska nižina, Paragvaj, Paragvaj (reka), Patras, Peč, Pešta, Pelagijsko otočje, Peloponez, Peninske Alpe, Pensilvanija, Peru, Piava, Piemont, Pikardija, Pindsko gorstvo, Pirej, Pireneji, Pirovški zaliv, Plzen, Poljska, Pomorjansko, Pompeji, Pontinsko otočje, Pontsko gorovje, Porenje, Porenje - Pfalška, Portoriko, Portski zaliv, Portugalska, Posarje, Poznanj, Praga, Predarlska, Prekop Donava–Tisa–Donava, Prelaz Simplon, Prespa e Vogël, Prespansko jezero, Priština, Pridnestrska republika, Primorske Alpe, Pripet (reka), Pripetska močvirja, Prokletije, Provansa, Prusija, Pulj, Pustriška dolina, Québec (mesto), Raba, Radžastan, Ravena, Rédics, Reški zaliv, Regensburg, Reka svetega Lovrenca, Reka, Hrvaška, Ren, Renik, Republika Karelija, Republika Srbska, Retijske Alpe, Riški zaliv, Riga, Rim, Rodos, Rokavski preliv, Romunija, Rona, Rt Roca, Rubikon, Rusija, Saška, Saška - Anhalt, Saška Švica, Sakalovci, Salvador, Salzach, Salzburg, Salzburg (zvezna dežela), Santiago de Compostela, Saona, Saranda, Sardinija, Savoja, Sápmi, Sena, Septimanija, Sevansko jezero, Seveni, Severn, Severna Dakota, Severna dežela, Severna Holandija, Severna Irska, Severna Karolina, Severna Makedonija, Severno morje, Severno Porenje - Vestfalija, Severozahodna ozemlja, Sevilja, Seznam italijanskih imen slovenskih krajev, Seznam madžarskih imen slovenskih krajev, Seznam nemških imen krajev v Sloveniji, Seznam slovenskih imen madžarskih krajev, Sicilija, Sinajski polotok, Sirakuze, Sisek, Skader, Skadrsko jezero, Skalno gorovje, Skandinavsko gorovje, Skopska Črna gora, Slovaška, Slovaški kras, Slovaško rudogorje, Slovenska ves, Smirna, Soboška ves, Soboška ves, Zalska županija, Sola, Madžarska, Solun, Soma, Sombotel, Sotla, Southamptonov otok, Spodnja Avstrija, Spodnja Saška, Sporadi, Srbščina, Srbija, Srem, Struma, Sudeti, Surinam, Svalbard, Sveta Helena (otok), Sveta Lucija (država), Sveti Krištof in Nevis, Sveti Peter in Mihael, Sveti Vincencij in Grenadine, Székesfehérvár, Szczecin, Szeged, Tajo, Talin, Tarantski zaliv, Tarkvinija, Tartu, Tasmanija, Tatre, Taurus, Třebíč, Teksas, Temišvar, Temza, Tesalija, Tibera, Tigris, Tilment, Tirana, Tirensko morje, Tirolska, Tisa, Torunj, Toskana, Toskansko otočje, Trakija, Transilvanija, Trasimensko jezero, Trdinov vrh, Trento, Trgovište, Trinidad in Tobago, Turčija, Turščina, Turinška kotlina, Turinški gozd, Turingija, Užgorod, Ukrajina, Umbrija, Urugvaj, Valencija, Valonija, Varanasi, Varšava, Vardar, Vatikan, Velemer, Velika Britanija, Velika jezera, Velika Kaniža, Velika Krka, Velika madžarska nižina, Velika vrata, Veliki kanjon, Veliki Klek, Veliki Sveti Bernard, Veliko medvedje jezero, Veliko suženjsko jezero, Veliko Trnovo, Velikopoljska, Vendée (departma), Venezuela, Verica-Ritkarovci, Vezuv, Višavje Chota Nagpur, Višegrad, Madžarska, Višegrad, Praga, Viktorija (Avstralija), Viktorijin otok, Vilna, Virginija, Visla, Visoke Tatre, Vitebsk, Vjosa, Vlaška, Vogezi, Vroclav, Vzhodna Tirolska, Vzhodne Ture, Vzhodni Gati, Vzhodnosibirsko morje, Wales, Washington, D.C., Winnipeško jezero, Ynys Môn, Zahodna Avstralija, Zahodna Dvina, Zahodna Flandrija, Zahodna Virginija, Zahodne Ture, Zahodni Gati, Zakintos, Zala (županija), Zanskar, Züriško jezero, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zelandija, Zelandija, Nizozemska, Zgornja Avstrija, Zlati rog.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti