Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Cambrijsko hribovje

Index Cambrijsko hribovje

Cambrijsko hribovje (valižansko Mynyddoedd Cambria, v ožjem pomenu: Elenydd) je vrsta gorovja v Walesu.

16 odnosi: Aberystwyth, Atlantski ocean, Brecon Beacons, Devon, Gorovje, Kambrij, Ordovicij, Peščenjak, Planinec, Reka, Sedimentne kamnine, Severn, Silur, Snowdonia, Vetrna elektrarna, Wales.

Aberystwyth

Aberystwyth (Mouth of the Ystwyth) je zgodovinsko trgovsko mesto, upravno središče in letovišče v Ceredigionu, Zahodni Wales, pogosto pogovorno znano kot Aber v bližini sotočja rek Ystwyth in Rheidol.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Aberystwyth · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Atlantski ocean · Poglej več »

Brecon Beacons

Brecon Beacons (valižansko Bannau Brycheiniog) je hribovje v Južnem Walesu.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Brecon Beacons · Poglej več »

Devon

Devon je lahko.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Devon · Poglej več »

Gorovje

Dolomiti Gorovje je skupina gora, ki jih obkrožajo ravnine oz.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Gorovje · Poglej več »

Kambrij

Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Kambrij · Poglej več »

Ordovicij

Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Ordovicij · Poglej več »

Peščenjak

Vzorec peščenjaka Peščenjak je sedimentna kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska velikosti 0,1 mm do 2 mm, zlepljenih med seboj z vezivom iz raztopljenih mineralov, najpogosteje kremenice ali kalcijevega karbonata.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Peščenjak · Poglej več »

Planinec

Planinec (tudi gornik) je oseba, ki hodi v hribe, gore.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Planinec · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Reka · Poglej več »

Sedimentne kamnine

Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Sedimentne kamnine · Poglej več »

Severn

Reka Severn (valižansko Afon Hafren, latinsko Sabrina) je z okoli 354 km najdaljša reka v Združenem kraljestvu.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Severn · Poglej več »

Silur

Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Silur · Poglej več »

Snowdonia

Snowdonija (valižansko Eryri) je regija v severnem Walesu in narodni park, velik 2130 km².

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Snowdonia · Poglej več »

Vetrna elektrarna

Avstrijskem Štajerskem Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, s katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Vetrna elektrarna · Poglej več »

Wales

Wales (starinsko Valizija, valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz 'Kneževina Wales', valižansko 'Tywysogaeth Cymru', pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−1542. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Novo!!: Cambrijsko hribovje in Wales · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »