Kazalo
243 odnosi: Akvadukt (most), Albert Einstein, Aleksandar Vučić, Aleksander I. Karadžordžević, Alfred Lothar Wegener, Alpe, Anekdota, Angleščina, Antarktika, Antika, Aprilska vojna, Arktični ocean, Asteroid, Asteroidni pas, Astrofizika, Astronom, Astronomija, Astronomische Nachrichten, Astronomski observatorij Beograd, Atomska ura, Augsburg, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska vojska, Balkanski vojni, Beno Gutenberg, Beograd, Brighton, Budimpešta, Centrifugalna sila, Cesare Emiliani, Charles Darwin, Citiranje, Cleveland, Ohio, Dalj, Dan, Dinamika fluidov, Diploma, Doktorat, Dokumentarni film, Donava, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državljanstvo, Druga svetovna vojna, Ekvator, Elektrotehnika, Enciklopedija Britannica, Eter (fizika), Federativna ljudska republika Jugoslavija, Filozofska fakulteta v Beogradu, ... Razširi indeks (193 več) »
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Milutin Milanković in Akvadukt (most)
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Albert Einstein
Aleksandar Vučić
Aleksandar Vučić (srbsko Александар Вучић), srbski politik, * 5. marec 1970, Beograd.
Poglej Milutin Milanković in Aleksandar Vučić
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Milutin Milanković in Aleksander I. Karadžordžević
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Poglej Milutin Milanković in Alfred Lothar Wegener
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Milutin Milanković in Alpe
Anekdota
Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).
Poglej Milutin Milanković in Anekdota
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Milutin Milanković in Angleščina
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Milutin Milanković in Antarktika
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Milutin Milanković in Antika
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Poglej Milutin Milanković in Aprilska vojna
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Milutin Milanković in Arktični ocean
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Milutin Milanković in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Milutin Milanković in Asteroidni pas
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Milutin Milanković in Astrofizika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Milutin Milanković in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Milutin Milanković in Astronomija
Astronomische Nachrichten
Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.
Poglej Milutin Milanković in Astronomische Nachrichten
Astronomski observatorij Beograd
četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.
Poglej Milutin Milanković in Astronomski observatorij Beograd
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Milutin Milanković in Atomska ura
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Milutin Milanković in Augsburg
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Milutin Milanković in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Milutin Milanković in Avstro-Ogrska
Avstro-ogrska vojska
Uniforme avstro-ogrske vojske Avstro-ogrska vojska je bila del Avstro-ogrskih oboroženih sil in se je delila na tri dele.
Poglej Milutin Milanković in Avstro-ogrska vojska
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Milutin Milanković in Balkanski vojni
Beno Gutenberg
Beno Gutenberg, nemški fizik in seizmolog, * 4. junij 1889, Darmstadt, Nemško cesarstvo, † 25. januar 1960, Pasadena, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Beno Gutenberg
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Milutin Milanković in Beograd
Brighton
Brighton je obmorsko letovišče na južni obali Anglije v ceremonialni grofiji Vzhodni Sussex v zgodovinskem okrožju Sussex.
Poglej Milutin Milanković in Brighton
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Milutin Milanković in Budimpešta
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Poglej Milutin Milanković in Centrifugalna sila
Cesare Emiliani
Cesare Emiliani, italijansko-ameriški geolog in paleontolog, * 8. december 1922, Bologna, Italija, † 20. julij 1995, Palm Beach Gardens, Florida, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Cesare Emiliani
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Milutin Milanković in Charles Darwin
Citiranje
Citiranje je znanstvena metoda, ki kaže na vire znanstvenih izjav.
Poglej Milutin Milanković in Citiranje
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Poglej Milutin Milanković in Cleveland, Ohio
Dalj
Dalj (Даљ) je naselje na Hrvaškem ob meji s Srbijo (Vojvodino), ki upravno spada pod občino Erdut; le-ta pa v Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Milutin Milanković in Dalj
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Milutin Milanković in Dan
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Poglej Milutin Milanković in Dinamika fluidov
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Milutin Milanković in Diploma
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Milutin Milanković in Doktorat
Dokumentarni film
Dokumentárni fílm ali dokumentárec je nefikcijski film, namenjen »dokumentiranju resničnosti, predvsem z namenom seznanjanja, poučevanja ali ohranjanja zgodovinskega zapisa«.
Poglej Milutin Milanković in Dokumentarni film
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Milutin Milanković in Donava
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Milutin Milanković in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Državljanstvo
jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Poglej Milutin Milanković in Državljanstvo
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Milutin Milanković in Druga svetovna vojna
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Milutin Milanković in Ekvator
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Milutin Milanković in Elektrotehnika
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Milutin Milanković in Enciklopedija Britannica
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Milutin Milanković in Eter (fizika)
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Milutin Milanković in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Filozofska fakulteta v Beogradu
Poslopje fakultete Filozofska fakulteta (izvirno srbsko Филозофски факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Poglej Milutin Milanković in Filozofska fakulteta v Beogradu
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Milutin Milanković in Fizik
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Milutin Milanković in Geofizika
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Milutin Milanković in Geološka časovna lestvica
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Milutin Milanković in Geologija
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Milutin Milanković in Gimnazija
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Milutin Milanković in Gradbeništvo
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Milutin Milanković in Gregorijanski koledar
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Milutin Milanković in Grenlandija
Grocka
Grocka (izvirno Гроцка) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Mesta Beograd.
Poglej Milutin Milanković in Grocka
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Milutin Milanković in Halle, Saška - Anhalt
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Milutin Milanković in Hidroelektrarna
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Milutin Milanković in Hiparh
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Milutin Milanković in Hitrost svetlobe
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Milutin Milanković in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Milutin Milanković in Hrvaška
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Milutin Milanković in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Milutin Milanković in Inženir
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Poglej Milutin Milanković in Inženirstvo
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Milutin Milanković in Indijski ocean
Insolacija
Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.
Poglej Milutin Milanković in Insolacija
Izostazija
Izostazija (grško isos.
Poglej Milutin Milanković in Izostazija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Milutin Milanković in Izsrednost tira
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Poglej Milutin Milanković in Izumitelj
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Milutin Milanković in Jakost (fizika)
Jean Louis Rodolphe Agassiz
Jean Louis Rodolphe Agassiz, švicarski paleontolog, glaciolog in geolog, * 28. maj 1807, Haut-Vully, Švica, † 14. december 1873, Cambridge, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Jean Louis Rodolphe Agassiz
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Milutin Milanković in Johannes Kepler
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Poglej Milutin Milanković in John Frederick William Herschel
Jovan Cvijić
Jovan Cvijić (srbsko Јован Цвијић), srbski geograf, antropolog, pedagog in akademik, * 11. oktober 1865, Loznica, Kneževina Srbija (danes Srbija), † 16. januar 1927, Beograd, Kraljevina Jugoslavija (danes Srbija).
Poglej Milutin Milanković in Jovan Cvijić
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Poglej Milutin Milanković in Južni tečaj
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Milutin Milanković in Julijanski koledar
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Poglej Milutin Milanković in Julijska kriza
Julius von Hann
Julius Ferdinand von Hann, avstrijski fizik, kemik in meteorolog, * 23. marec 1839, † 1. oktober 1921, Dunaj.
Poglej Milutin Milanković in Julius von Hann
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Milutin Milanković in Jupiter
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Milutin Milanković in Kamnina
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Milutin Milanković in Kaplja
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Milutin Milanković in Karbon
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Milutin Milanković in Keplerjevi zakoni
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Milutin Milanković in Kisik
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Milutin Milanković in Klasična gimnazija
Klimatologija
author.
Poglej Milutin Milanković in Klimatologija
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Milutin Milanković in Kmetijstvo
Knjaževac
Knjaževac (izvirno Књажевац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Zaječarskega upravnega okraja.
Poglej Milutin Milanković in Knjaževac
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Milutin Milanković in Koledar
Kolinda Grabar Kitarović
Kolinda Grabar-Kitarović, hrvaška političarka in diplomatka, * 29. april 1968, Reka, SFRJ.
Poglej Milutin Milanković in Kolinda Grabar Kitarović
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Milutin Milanković in Konstantinopel
Kragujevac
Kragujevac (srbsko Крагујевац) je industrijsko, gospodarsko, kmetijsko, kulturno in izobraževalno središče Šumadije v osrednji Srbiji in je četrto največje mesto v Srbiji, za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.
Poglej Milutin Milanković in Kragujevac
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Milutin Milanković in Kraljevič Marko
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Milutin Milanković in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Milutin Milanković in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Milutin Milanković in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Milutin Milanković in Kranj
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Milutin Milanković in Led
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Milutin Milanković in Ledena doba
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Milutin Milanković in Lega
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Milutin Milanković in Leto
Linearnost
Linearnost ima v matematiki dva osnovna pomena.
Poglej Milutin Milanković in Linearnost
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Poglej Milutin Milanković in Logaritemsko računalo
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Milutin Milanković in Luna
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Milutin Milanković in Madžarska
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Milutin Milanković in Mars
Matematična fakulteta v Beogradu
Matematična fakulteta (izvirno srbsko Математички факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Poglej Milutin Milanković in Matematična fakulteta v Beogradu
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Milutin Milanković in Matematika
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Poglej Milutin Milanković in Matura
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Milutin Milanković in Mednarodna astronomska zveza
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Milutin Milanković in Mehanika
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Milutin Milanković in Merkur
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Milutin Milanković in Meteorologija
Mihailo Petrović Alas
Mihailo Petrović »Mika« Alas, srbski matematik in izumitelj, * 24. april 1868, Beograd, Srbija, † 8. junij 1943, Beograd, Srbija.
Poglej Milutin Milanković in Mihailo Petrović Alas
Mihajlo Pupin-Idvorski
Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Mihajlo Pupin-Idvorski
Milankovićev koledar
Milankovićev koledar je prenovljeni koledar pravoslavne Cerkve, kot ga je predlagal Milutin Milanković (1879–1958), srbski geofizik, klimatolog in astronom.
Poglej Milutin Milanković in Milankovićev koledar
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Milutin Milanković in Milutin Milanković
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Milutin Milanković in Mineral
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Milutin Milanković in Most
Nacionalna znanstvena fundacija
Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.
Poglej Milutin Milanković in Nacionalna znanstvena fundacija
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Milutin Milanković in Nagib vrtilne osi
Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu
Naravoslovno-matematična fakulteta (izvirno srbsko Prirodno-matematički fakultet u Novom Sadu), s sedežem v Novem Sadu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Novem Sadu.
Poglej Milutin Milanković in Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu
Narodna knjižnica Srbije
cali_2020 beograjska mestna knjižnica. Narodna knjižnica Narodna knjižnica Srbije (kratica NBS) je narodna knjižnica Srbije s sedežem v Beogradu.
Poglej Milutin Milanković in Narodna knjižnica Srbije
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Milutin Milanković in NASA
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Milutin Milanković in Nature
Nežidersko jezero
Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.
Poglej Milutin Milanković in Nežidersko jezero
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Milutin Milanković in Nebesna mehanika
Nemška akademija znanosti Leopoldina
Nemška akademija znanosti Leopoldina (izvirno nemško Leopoldina Deutsche Akademie der Wissenschaften) je nacionalna akademija znanosti s sedežem v Halleju.
Poglej Milutin Milanković in Nemška akademija znanosti Leopoldina
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Milutin Milanković in Niš
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Nikola Tesla
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Milutin Milanković in Noč
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Milutin Milanković in Novi Sad
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Milutin Milanković in Ocean
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Milutin Milanković in Ogljikov dioksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Milutin Milanković in Ognjenik
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Milutin Milanković in Opazovalni sistem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Milutin Milanković in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Milutin Milanković in Os vrtenja
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Milutin Milanković in Osijek
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Milutin Milanković in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Milutin Milanković in Ozračje
Paleomagnetizem
Paleomagnetizem (tudi remanentni magnetizem) je študija usmerjenosti in jakosti Zemljinega magnetnega polja, kot ga ustvarja množica namagnetenih železovih mineralov.
Poglej Milutin Milanković in Paleomagnetizem
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Milutin Milanković in Papir
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Poglej Milutin Milanković in Patent
Pešta
Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.
Poglej Milutin Milanković in Pešta
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Poglej Milutin Milanković in Perugia
Peter I. Karađorđević
Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.
Poglej Milutin Milanković in Peter I. Karađorđević
Peter II. Karađorđević
Peter II.
Poglej Milutin Milanković in Peter II. Karađorđević
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Milutin Milanković in Planet
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Milutin Milanković in Podnebje
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Poglej Milutin Milanković in Podnebna spremenljivost
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Milutin Milanković in Porečje
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Poglej Milutin Milanković in Poročnik
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Milutin Milanković in Posebna teorija relativnosti
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Poglej Milutin Milanković in Prah
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Milutin Milanković in Precesija enakonočij
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Milutin Milanković in Premog
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej Milutin Milanković in Prestopno leto
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Poglej Milutin Milanković in Problem dveh teles
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Milutin Milanković in Prva svetovna vojna
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej Milutin Milanković in Prvi nicejski koncil
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Milutin Milanković in Renesansa
Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu
Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu Rudarsko-geološka fakulteta (izvirno srbsko Рударско-геолошки факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Poglej Milutin Milanković in Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Milutin Milanković in Saška - Anhalt
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Milutin Milanković in Saturn
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Milutin Milanković in Sava
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Milutin Milanković in Science
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Milutin Milanković in Severni tečaj
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Milutin Milanković in Sferna geometrija
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Milutin Milanković in Sferni koordinatni sistem
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Milutin Milanković in Sila
Sima Marković
Sima Marković (srbski politik in matematik, * 8. november 1888, Kragujevac, Kraljevina Srbija (danes Srbija), † 19. april 1939, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija). Sima Marković je bil doktor matematičnih ved in eden od ustanoviteljev Komunistične partije Jugoslavije.
Poglej Milutin Milanković in Sima Marković
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Milutin Milanković in Slavonija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Milutin Milanković in Slovenščina
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Poglej Milutin Milanković in Sončna energija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Milutin Milanković in Sonce
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Milutin Milanković in Splošni gravitacijski zakon
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Milutin Milanković in Spodnja Avstrija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Milutin Milanković in Srbščina
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Milutin Milanković in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Milutin Milanković in Srbija
Srbija in Črna gora
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija.
Poglej Milutin Milanković in Srbija in Črna gora
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.
Poglej Milutin Milanković in Srbska akademija znanosti in umetnosti
Srbski dinar
Bankovec za 10 RSD Kovanec za 20 RSD Srbski dinar je uradna valuta Srbije od leta 2003, ko je zamenjal jugoslovanski dinar.
Poglej Milutin Milanković in Srbski dinar
Stalać
Stalać (izvirno Сталаћ) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Ćićevac; slednja pa je del Rasinskega upravnega okraja.
Poglej Milutin Milanković in Stalać
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Poglej Milutin Milanković in Statika
Stjepan Mohorovičić
Stjepan Mohorovičić, hrvaški fizik, geofizik in astrofizik * 20. avgust, 1890, Bakar (Hrvaška), † 13. februar 1980, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Milutin Milanković in Stjepan Mohorovičić
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Milutin Milanković in Stoletje
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Poglej Milutin Milanković in Svalbard
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Milutin Milanković in Svetloba
Svinčnik
Sprednji in zadnji konec HB svinčnika Svinčnik je pisalo s sredico (mino) iz mešanice grafita in gline, obdano z držalom iz lesa, plastike ali podobnega materiala.
Poglej Milutin Milanković in Svinčnik
Sydney
Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije.
Poglej Milutin Milanković in Sydney
Tatomir Anđelić
Tatomir P. Anđelić, srbski matematik, * 11. november 1903, zaselek Bukovac, Bečanj, Srbija, † 7. avgust 1993, Beograd, ZR Jugoslavija.
Poglej Milutin Milanković in Tatomir Anđelić
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Milutin Milanković in Tehnika
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Milutin Milanković in Tekočina
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Milutin Milanković in Tektonika plošč
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Milutin Milanković in Temperatura
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Milutin Milanković in Teoretična fizika
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Milutin Milanković in Teorija relativnosti
Timok
Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji.
Poglej Milutin Milanković in Timok
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Milutin Milanković in Tlak
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Milutin Milanković in Točnost in natančnost
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Milutin Milanković in Toplota
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Milutin Milanković in Transilvanija
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Milutin Milanković in Tropsko leto
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Milutin Milanković in Udarni krater
Univerza Columbia
Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Univerza Columbia
Univerza Kalifornije, San Diego
Univerza Kalifornije, San Diego (okrajšano UCSD ali UC San Diego) je javna univerza s sedežem v okrožju La Jolla, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Univerza Kalifornije, San Diego
Univerza v Beogradu
Univerza v Beogradu (izvirno srbsko Универзитет у Београду) je najstarejša in največja univerza v Srbiji.
Poglej Milutin Milanković in Univerza v Beogradu
Univerza v Chicagu
Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.
Poglej Milutin Milanković in Univerza v Chicagu
Univerza v Novem Sadu
Univerza v Novem Sadu (izvirno srbsko Универзитет у Новом Саду, latinsko Universitas Studiorum Neoplantensis) je druga največja javna univerza v Srbiji.
Poglej Milutin Milanković in Univerza v Novem Sadu
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Poglej Milutin Milanković in Univerza v Oxfordu
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Milutin Milanković in Uporabna matematika
Uradni list Republike Slovenije
Uradni list Republike Slovenije ali s kratico ULRS je slovenska revija, ki objavlja zakone in uredbe.
Poglej Milutin Milanković in Uradni list Republike Slovenije
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Milutin Milanković in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Usedlina
Usedline ali sedimenti (lat. sedimentum.
Poglej Milutin Milanković in Usedlina
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Milutin Milanković in Vede o Zemlji
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Milutin Milanković in Velika noč
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Milutin Milanković in Venera
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Milutin Milanković in Vesolje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Milutin Milanković in Voda
Vojaška obveznost
Vojaška obveznost ali vojaška dolžnost je v nekaterih državah z zakonom urejena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah.
Poglej Milutin Milanković in Vojaška obveznost
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Poglej Milutin Milanković in Vojni ujetnik
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Poglej Milutin Milanković in Vrtilna doba
Vzajemni bibliografski sistem COBISS
COBISS (kratica za Co-operative Online Bibliographic System & Services, slovensko Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) je slovenski knjižnični informacijski sistem, ki ga je razvil mariborski Institut informacijskih znanosti (IZUM).
Poglej Milutin Milanković in Vzajemni bibliografski sistem COBISS
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Milutin Milanković in Vzhodna pravoslavna cerkev
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Poglej Milutin Milanković in Vzporednik
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Poglej Milutin Milanković in Vztrajnost
YouTube
YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, kjer jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.
Poglej Milutin Milanković in YouTube
Zapor
Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.
Poglej Milutin Milanković in Zapor
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Milutin Milanković in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Milutin Milanković in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Milutin Milanković in Zemljepisna širina
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Milutin Milanković in Zemljin plašč
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Milutin Milanković in Znanost
12. december
12.
Poglej Milutin Milanković in 12. december
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Milutin Milanković in 1879
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Milutin Milanković in 1958
28. maj
28.
Poglej Milutin Milanković in 28. maj
, Fizik, Geofizika, Geološka časovna lestvica, Geologija, Gimnazija, Gradbeništvo, Gregorijanski koledar, Grenlandija, Grocka, Halle, Saška - Anhalt, Hidroelektrarna, Hiparh, Hitrost svetlobe, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Inženir, Inženirstvo, Indijski ocean, Insolacija, Izostazija, Izsrednost tira, Izumitelj, Jakost (fizika), Jean Louis Rodolphe Agassiz, Johannes Kepler, John Frederick William Herschel, Jovan Cvijić, Južni tečaj, Julijanski koledar, Julijska kriza, Julius von Hann, Jupiter, Kamnina, Kaplja, Karbon, Keplerjevi zakoni, Kisik, Klasična gimnazija, Klimatologija, Kmetijstvo, Knjaževac, Koledar, Kolinda Grabar Kitarović, Konstantinopel, Kragujevac, Kraljevič Marko, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranj, Led, Ledena doba, Lega, Leto, Linearnost, Logaritemsko računalo, Luna, Madžarska, Mars, Matematična fakulteta v Beogradu, Matematika, Matura, Mednarodna astronomska zveza, Mehanika, Merkur, Meteorologija, Mihailo Petrović Alas, Mihajlo Pupin-Idvorski, Milankovićev koledar, Milutin Milanković, Mineral, Most, Nacionalna znanstvena fundacija, Nagib vrtilne osi, Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu, Narodna knjižnica Srbije, NASA, Nature, Nežidersko jezero, Nebesna mehanika, Nemška akademija znanosti Leopoldina, Niš, Nikola Tesla, Noč, Novi Sad, Ocean, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Opazovalni sistem, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Os vrtenja, Osijek, Osončje, Ozračje, Paleomagnetizem, Papir, Patent, Pešta, Perugia, Peter I. Karađorđević, Peter II. Karađorđević, Planet, Podnebje, Podnebna spremenljivost, Porečje, Poročnik, Posebna teorija relativnosti, Prah, Precesija enakonočij, Premog, Prestopno leto, Problem dveh teles, Prva svetovna vojna, Prvi nicejski koncil, Renesansa, Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu, Saška - Anhalt, Saturn, Sava, Science, Severni tečaj, Sferna geometrija, Sferni koordinatni sistem, Sila, Sima Marković, Slavonija, Slovenščina, Sončna energija, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Spodnja Avstrija, Srbščina, Srbi, Srbija, Srbija in Črna gora, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Srbski dinar, Stalać, Statika, Stjepan Mohorovičić, Stoletje, Svalbard, Svetloba, Svinčnik, Sydney, Tatomir Anđelić, Tehnika, Tekočina, Tektonika plošč, Temperatura, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Timok, Tlak, Točnost in natančnost, Toplota, Transilvanija, Tropsko leto, Udarni krater, Univerza Columbia, Univerza Kalifornije, San Diego, Univerza v Beogradu, Univerza v Chicagu, Univerza v Novem Sadu, Univerza v Oxfordu, Uporabna matematika, Uradni list Republike Slovenije, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Usedlina, Vede o Zemlji, Velika noč, Venera, Vesolje, Voda, Vojaška obveznost, Vojni ujetnik, Vrtilna doba, Vzajemni bibliografski sistem COBISS, Vzhodna pravoslavna cerkev, Vzporednik, Vztrajnost, YouTube, Zapor, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljin plašč, Znanost, 12. december, 1879, 1958, 28. maj.