Milutin Milanković in Zemlja

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Milutin Milanković in Zemlja

Milutin Milanković vs. Zemlja

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija). Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Alpe in Milutin Milanković · Alpe in Zemlja · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Antarktika in Milutin Milanković · Antarktika in Zemlja · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Asteroid in Milutin Milanković · Asteroid in Zemlja · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Dan in Milutin Milanković · Dan in Zemlja · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Ekvator in Milutin Milanković · Ekvator in Zemlja · Poglej več »

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Geološka časovna lestvica in Milutin Milanković · Geološka časovna lestvica in Zemlja · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Geologija in Milutin Milanković · Geologija in Zemlja · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Milutin Milanković · Jupiter in Zemlja · Poglej več »

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Kamnina in Milutin Milanković · Kamnina in Zemlja · Poglej več »

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Karbon in Milutin Milanković · Karbon in Zemlja · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Milutin Milanković · Kisik in Zemlja · Poglej več »

Ledena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

Ledena doba in Milutin Milanković · Ledena doba in Zemlja · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Luna in Milutin Milanković · Luna in Zemlja · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Milutin Milanković · Mars in Zemlja · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Milutin Milanković · Merkur in Zemlja · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Milutin Milanković in Mineral · Mineral in Zemlja · Poglej več »

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Milutin Milanković in Noč · Noč in Zemlja · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Milutin Milanković in Ocean · Ocean in Zemlja · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Milutin Milanković in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Zemlja · Poglej več »

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Milutin Milanković in Ognjenik · Ognjenik in Zemlja · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Milutin Milanković in Osončje · Osončje in Zemlja · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Milutin Milanković in Ozračje · Ozračje in Zemlja · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Milutin Milanković in Planet · Planet in Zemlja · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.

Milutin Milanković in Podnebje · Podnebje in Zemlja · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Milutin Milanković in Premog · Premog in Zemlja · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Milutin Milanković in Saturn · Saturn in Zemlja · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Milutin Milanković in Sonce · Sonce in Zemlja · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Milutin Milanković in Tektonika plošč · Tektonika plošč in Zemlja · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Milutin Milanković in Venera · Venera in Zemlja · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Milutin Milanković in Vesolje · Vesolje in Zemlja · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Milutin Milanković in Voda · Voda in Zemlja · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Milutin Milanković in Zemeljsko površje · Zemeljsko površje in Zemlja · Poglej več »

Zemljin plašč

Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.

Milutin Milanković in Zemljin plašč · Zemlja in Zemljin plašč · Poglej več »