Milutin Milanković in Nikola Tesla

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Milutin Milanković in Nikola Tesla

Milutin Milanković vs. Nikola Tesla

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija). Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Milutin Milanković · Albert Einstein in Nikola Tesla · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Avstrijsko cesarstvo in Milutin Milanković · Avstrijsko cesarstvo in Nikola Tesla · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Avstro-Ogrska in Milutin Milanković · Avstro-Ogrska in Nikola Tesla · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Beograd in Milutin Milanković · Beograd in Nikola Tesla · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.

Budimpešta in Milutin Milanković · Budimpešta in Nikola Tesla · Poglej več »

Državljanstvo

jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.

Državljanstvo in Milutin Milanković · Državljanstvo in Nikola Tesla · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Elektrotehnika in Milutin Milanković · Elektrotehnika in Nikola Tesla · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Fizik in Milutin Milanković · Fizik in Nikola Tesla · Poglej več »

Hidroelektrarna

Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.

Hidroelektrarna in Milutin Milanković · Hidroelektrarna in Nikola Tesla · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Hrvaška in Milutin Milanković · Hrvaška in Nikola Tesla · Poglej več »

Inženir

Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Inženir in Milutin Milanković · Inženir in Nikola Tesla · Poglej več »

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Izumitelj in Milutin Milanković · Izumitelj in Nikola Tesla · Poglej več »

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Julijanski koledar in Milutin Milanković · Julijanski koledar in Nikola Tesla · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Milutin Milanković · Jupiter in Nikola Tesla · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Milutin Milanković · Mars in Nikola Tesla · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Milutin Milanković · Matematika in Nikola Tesla · Poglej več »

Mihajlo Pupin-Idvorski

Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.

Mihajlo Pupin-Idvorski in Milutin Milanković · Mihajlo Pupin-Idvorski in Nikola Tesla · Poglej več »

Novi Sad

Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Milutin Milanković in Novi Sad · Nikola Tesla in Novi Sad · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Milutin Milanković in Ozračje · Nikola Tesla in Ozračje · Poglej več »

Patent

Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.

Milutin Milanković in Patent · Nikola Tesla in Patent · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Milutin Milanković in Prva svetovna vojna · Nikola Tesla in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Milutin Milanković in Srbi · Nikola Tesla in Srbi · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Milutin Milanković in Svetloba · Nikola Tesla in Svetloba · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Milutin Milanković in Teorija relativnosti · Nikola Tesla in Teorija relativnosti · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Milutin Milanković in Zemlja · Nikola Tesla in Zemlja · Poglej več »