Kazalo
63 odnosi: Aerosol, Albin Seliškar, Argio Sabadin, Asistent, Boštjan Bajec, Brezposelnost, Delavec, Delo, Delovna učinkovitost, Delovno okolje, Delovno pravo, Dnevnik (časopis), Docent, Doktorat, Edvard Konrad, Ekologija, Ekosistem, Ergonomija, Etika, Eva Boštjančič, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Globalizacija, Higiena, Internet, Izgorelost, Janko Sušnik, Kadrovska psihologija, Katedra, Kompetence (kadrovsko področje), Menedžment, Motiviranje zaposlenih, Naravno okolje, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Okoljska psihologija, Organizacija, Organizacijska klima, Organizacijska kultura, Organizacijska psihologija, Plin, Podjetje, Pojav, Poklic, Predstojnik, Profesor, Psihologija, Psihometrija, Računalnik, Sevanje, Skupina, ... Razširi indeks (13 več) »
Aerosol
Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Aerosol
Albin Seliškar
Albin Seliškar, slovenski fiziolog in jamar, * 5. junij 1896, Vransko, † 30. april 1973, Ljubljana.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Albin Seliškar
Argio Sabadin
Argio Sabadin, slovenski psiholog, predavatelj, izredni profesor za psihologijo dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Oddelka za psihologijo, prodekan Filozofske fakultete, *22. 9. 1949, Koper.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Argio Sabadin
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Asistent
Boštjan Bajec
Boštjan Bajec, slovenski psiholog, asistent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, * 2. december 1975, Ljubljana.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Boštjan Bajec
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Brezposelnost
Delavec
Delavec je oseba, ki opravlja kako delo.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Delavec
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Delo
Delovna učinkovitost
Delovna učinkovitost predstavlja kombinacijo delovnega potenciala (fizičnih sposobnosti, mentalnih sposobnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj) ter značilnosti organizacije.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Delovna učinkovitost
Delovno okolje
Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Delovno okolje
Delovno pravo
Delovno pravo je celota zakonov, upravnih odločb in precedenčnih judikatov, ki obravnavajo pravice in obveznosti delavcev ter njihovih delodajalcev.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Delovno pravo
Dnevnik (časopis)
Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Dnevnik (časopis)
Docent
Docènt oz.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Doktorat
Edvard Konrad
Edvard Konrad, slovenski psiholog, upokojeni redni profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, * 16. julij 1937, Pančevo, Srbija.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Edvard Konrad
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Ekologija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Ekosistem
Ergonomija
Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Ergonomija
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Etika
Eva Boštjančič
Eva Boštjančič, slovenska psihologinja, * 29. november 1972, Ljubljana.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Eva Boštjančič
Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Shema FDV z označenimi letnicami dokončanja prizidkov.Fakulteta za družbene vede (s kratico FDV) je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Globalizacija
Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Globalizacija
Higiena
Umivanje rok je eden najosnovnejših higienskih ukrepov Higiéna (grško - biti zdrav, - zdrav) je ena od osnovnih življenjskih aktivnosti.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Higiena
Internet
Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Internet
Izgorelost
Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Izgorelost
Janko Sušnik
Janko Sušnik, slovenski zdravnik, * 13. maj 1927, Maribor, † 24. marec 2005, Slovenj Gradec.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Janko Sušnik
Kadrovska psihologija
Kadrovska psihologija je eno izmed treh področij industrijsko-organizacijske psihologije.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Kadrovska psihologija
Katedra
Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Katedra
Kompetence (kadrovsko področje)
Kompetence na kadrovskem področju so tiste lastnosti oz.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Kompetence (kadrovsko področje)
Menedžment
Menedžment ali upravljanje je proces odločanja, načrtovanja, osmišljanja, usmerjanja, razporejanja (alociranja) organizacijskih resursov (virov), vodenja ter nadzora in vrednotenja izvajanja različnih aktivnosti.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Menedžment
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Motiviranje zaposlenih
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Naravno okolje
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za psihologijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Okoljska psihologija
Okoljska psihologija je interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z odnosom med človekom in njegovim okoljem.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Okoljska psihologija
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Organizacija
Organizacijska klima
Klima poleg kulture predstavlja enega izmed organizacijskih dejavnikov, ki je najbolj neposredno povezan z vsemi ostalimi elementi organizacije in njenim okoljem ter vsemi posamezniki v sistemu.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Organizacijska klima
Organizacijska kultura
Organizacijska kultura je celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem, ki v sedanjosti odražajo prakso skupne preteklosti in so obenem tudi pod vplivom občutka predvidene skupine prihodnosti pripadnikov posameznega poslovnega sistema.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Organizacijska kultura
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Organizacijska psihologija
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Plin
Podjetje
Podjetje (ang. Business) ni pravna oseba in je poslovna enota gospodarske družbe (ang. Corporation), ki pa je pravna oseba (ang. Legal Entity).
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Podjetje
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Pojav
Poklic
Poklic je pojem, ki pomeni institucionalizirano sposobnost za opravljanje dejavnosti, za katero smo izučeni, vzgojeni oziroma izobraženi.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Poklic
Predstojnik
Predstojnik, tisti ki ima višji, vodilni položaj v ustanovi, inštitutu, šoli, zavodu, javni upravi.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Predstojnik
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Profesor
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Psihologija
Psihometrija
Psihometrija je veda znotraj psihologije, ki se ukvarja s konstrukcijo in evalvacijo psiholoških testov.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Psihometrija
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Računalnik
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Sevanje
Skupina
Skupina je lahko.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Skupina
Stališče
Stališča so celote prepričanj, vrednostnih ocen in čustev v odnosu do različnih socialnih situacij in objektov, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Stališče
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Statistika
Stroj
Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Stroj
Trženje
Tŕženje ali márketing je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati dobičkonosne odnose.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Trženje
Utrujenost
Utrujenost je zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa, zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve ali zaradi bolezni.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Utrujenost
Varnost in zdravje pri delu
Varno dvigovanje težkega bremena z viličarjem. Žerjavist stoji pod bremenom med dvigovanjem in s tem ogroža lastno življenje Várnost in zdrávje pri délu (VZD, OSH) je interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in blagostanjem ljudi, ki sodelujejo pri delu ali zaposlitvi.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Varnost in zdravje pri delu
Vedenje
Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Vedenje
Virtualnost
Virtualnost se v vsakdanjem življenju nanaša na nekaj, kar naj bi obstajalo, vendar ni realno.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Virtualnost
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Vodenje
Vrednota
Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Vrednota
Zdravje
Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Zdravje
Zoran Bujas
Zoran Bujas, hrvaški psiholog, pedagog in akademik, * 1910, † 2004.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in Zoran Bujas
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katedra za psihologijo dela in organizacije in 1961