Kazalo
18 odnosi: Analiza dela, Apatija, Biografija, Družina, Duševno zdravje na delovnem mestu, Motivacija, Odprtost, Organizacijska psihologija, Osebnost, Psihološka pogodba, Psihosomatika, Samopodoba, Spanje, Spoprijemanje s stresom, Sprejemljivost, Stres, Velika depresivna motnja, Vestnost.
Analiza dela
Analiza dela je proces določanja tistih značilnosti dela, ki so nujne za njegovo uspešno opravljanje in proces ugotavljanja razmer, v katerih delo poteka.
Poglej Brezposelnost in Analiza dela
Apatija
Ivan Grohar: ''Dekle iz Sorice'', olje na papirju, 1893 Apatija je najpogosteje definirano stanje kjer vlada pomanjkanje občutka in čustev.
Poglej Brezposelnost in Apatija
Biografija
Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.
Poglej Brezposelnost in Biografija
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Brezposelnost in Družina
Duševno zdravje na delovnem mestu
Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.
Poglej Brezposelnost in Duševno zdravje na delovnem mestu
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Brezposelnost in Motivacija
Odprtost
Odprtost (tudi intelektualna odprtost ali odprtost za izkušnje) je osebnostna lastnost, ki se nanaša na odprtost do novih idej ter kulturnih interesov, na izobraževalne sposobnosti in ustvarjalnost, pa tudi na zanimanje do različnih senzoričnih in kognitivnih izkušenj.
Poglej Brezposelnost in Odprtost
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Brezposelnost in Organizacijska psihologija
Osebnost
Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Poglej Brezposelnost in Osebnost
Psihološka pogodba
Psihološka pogodba je oblika neformalne pogodbe osnovana na medsebojnem psihološkem sporazumu med delodajalcem in delojemalcem.
Poglej Brezposelnost in Psihološka pogodba
Psihosomatika
Psihosomatika je mejno raziskovalno in terapevtsko področje psihologije/psihiatrije in somatičnih medicinskih vej, zlasti interne medicine; obravnava predvsem takšne motnje, ki se pojmujejo kot posledica aktualnih ali preteklih emocionalnih konfliktov: ~ obstipacije, ~ omedlevice...
Poglej Brezposelnost in Psihosomatika
Samopodoba
Samopodoba je celota predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih človek pripisuje samemu sebi.
Poglej Brezposelnost in Samopodoba
Spanje
Spánje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana.
Poglej Brezposelnost in Spanje
Spoprijemanje s stresom
Spoprijemanje s stresom je proces, ki vključuje kognitivne in vedenjske poskuse obvladati, zmanjšati ter vzdržati zunanje in/ali notranje zahteve, ki so nastale kot rezultat stresne situacije.
Poglej Brezposelnost in Spoprijemanje s stresom
Sprejemljivost
Sprejemljivost je osebnostna lastnost, z izrazom opisujemo individualne razlike v prijetnosti, prijaznosti in ujemanju v odnosih z drugimi.
Poglej Brezposelnost in Sprejemljivost
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Brezposelnost in Stres
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Brezposelnost in Velika depresivna motnja
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki vključuje lastnosti, ki se nanašajo na socialno predpisani vedenjski in kognitivni nadzor nad seboj, npr.
Poglej Brezposelnost in Vestnost