Kazalo
51 odnosi: Asistent, Švica, Časopis, Delovno okolje, Diploma, Dnevnik (časopis), Docent, Doktorat, Društvo psihologov Slovenije, Ekologija dela, Ergonomija, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo v Mariboru, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Katedra za psihologijo dela in organizacije, Koper, Ljubljana, Lugano, Magister, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Montanistika, Nova Gorica, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Organizacijska psihologija, Poklic, Predstojnik, Profesor, Psiholog, Psihologija, Raziskovalec, Slovenci, Slovenija, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Varnost in zdravje pri delu, Združene države Amerike, Zlata nit, 1949, 1973, 1975, 1978, 1988, 1989, 1990, 1994, 2000, 2005, 2007, ... Razširi indeks (1 več) »
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Argio Sabadin in Asistent
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Argio Sabadin in Švica
Časopis
Časopis (tudi časnik) je serijska publikacija, običajno tiskana na recikliranem papirju, ki izhaja dnevno ali tedensko.
Poglej Argio Sabadin in Časopis
Delovno okolje
Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti.
Poglej Argio Sabadin in Delovno okolje
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Argio Sabadin in Diploma
Dnevnik (časopis)
Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.
Poglej Argio Sabadin in Dnevnik (časopis)
Docent
Docènt oz.
Poglej Argio Sabadin in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Argio Sabadin in Doktorat
Društvo psihologov Slovenije
Društvo psihologov Slovenije (DPS) je nastalo leta 1954 in je prostovoljno strokovno združenje psihologov Slovenije.
Poglej Argio Sabadin in Društvo psihologov Slovenije
Ekologija dela
Ekologija dela je veda, ki raziskuje, ocenjuje, ureja in spremlja vse delovne postopke in pojave, ki so lahko zdravju škodljivi.
Poglej Argio Sabadin in Ekologija dela
Ergonomija
Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku.
Poglej Argio Sabadin in Ergonomija
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (kratica FNT), s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Argio Sabadin in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo v Mariboru
Logotip FS Fakulteta za strojništvo (kratica FS) je znanstveno izobraževalna ustanova v sklopu Univerze v Mariboru.
Poglej Argio Sabadin in Fakulteta za strojništvo v Mariboru
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Argio Sabadin in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Katedra za psihologijo dela in organizacije
Katedra za psihologijo dela in organizacije je bila ustanovljena leta 1961, v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, na Oddelku za psihologijo.
Poglej Argio Sabadin in Katedra za psihologijo dela in organizacije
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Argio Sabadin in Koper
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Argio Sabadin in Ljubljana
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Poglej Argio Sabadin in Lugano
Magister
Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Argio Sabadin in Magister
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Argio Sabadin in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Montanistika
Montanistika je veda o rudah in rudarstvu, v širšem smislu pa tudi o gradnji predorov.
Poglej Argio Sabadin in Montanistika
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Poglej Argio Sabadin in Nova Gorica
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za psihologijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Poglej Argio Sabadin in Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Argio Sabadin in Organizacijska psihologija
Poklic
Poklic je pojem, ki pomeni institucionalizirano sposobnost za opravljanje dejavnosti, za katero smo izučeni, vzgojeni oziroma izobraženi.
Poglej Argio Sabadin in Poklic
Predstojnik
Predstojnik, tisti ki ima višji, vodilni položaj v ustanovi, inštitutu, šoli, zavodu, javni upravi.
Poglej Argio Sabadin in Predstojnik
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Argio Sabadin in Profesor
Psiholog
Psiholog je oseba, ki deluje na področju psihologije.
Poglej Argio Sabadin in Psiholog
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Argio Sabadin in Psihologija
Raziskovalec
Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.
Poglej Argio Sabadin in Raziskovalec
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Argio Sabadin in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Argio Sabadin in Slovenija
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Argio Sabadin in Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Univêrza v Máriboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji.
Poglej Argio Sabadin in Univerza v Mariboru
Univerza v Novi Gorici
Univerza v Novi Gorici je zasebna univerza s sedežem v Novi Gorici.
Poglej Argio Sabadin in Univerza v Novi Gorici
Univerzitetni klinični center Ljubljana
400px Univerzitetni klinični center Ljubljana (kratica UKC) je javni zdravstveni zavod, ki »opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost.« Z 8.359 zaposlenimi - od tega 1.410 (17 %) zdravnikov in zobozdravnikov ter 3.933 (47 %) medicinskih sester - in 2.138 bolniškimi posteljami je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in ena največjih v Srednji Evropi.
Poglej Argio Sabadin in Univerzitetni klinični center Ljubljana
Varnost in zdravje pri delu
Varno dvigovanje težkega bremena z viličarjem. Žerjavist stoji pod bremenom med dvigovanjem in s tem ogroža lastno življenje Várnost in zdrávje pri délu (VZD, OSH) je interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in blagostanjem ljudi, ki sodelujejo pri delu ali zaposlitvi.
Poglej Argio Sabadin in Varnost in zdravje pri delu
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Argio Sabadin in Združene države Amerike
Zlata nit
Zlata nit je medijsko-raziskovalni projekt, ki so ga leta 2007 zasnovali sodelavci časnika Dnevnik.
Poglej Argio Sabadin in Zlata nit
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Argio Sabadin in 1949
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Argio Sabadin in 1973
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Argio Sabadin in 1975
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Argio Sabadin in 1978
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Argio Sabadin in 1988
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Argio Sabadin in 1989
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Argio Sabadin in 1990
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Argio Sabadin in 1994
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Argio Sabadin in 2000
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Argio Sabadin in 2005
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Argio Sabadin in 2007
22. september
22.
Poglej Argio Sabadin in 22. september