Hitreje kot brskalnik!
274 odnosi: Adolf Hitler, Adulske Alpe, Albanija, Aleksander Vasiljevič Suvorov, Alemani, Alpidska orogeneza, Alpski kozliček, Alpski kozorog, Alpski svizec, Ametist, Aosta, Apnenec, Asti, Augsburg, Avignon, Avignonsko papeštvo, Avstrija, Avtocestni predor Karavanke, Škotska, Špital ob Dravi, Švica, Švicarske Predalpe, Železna doba, Železniški predor Karavanke, Železo, Ženeva, Ženevsko jezero, Žiga Zois, Ötzi, Baker, Basel, Bazni predor Gotthard, Bazni predor Lötschberg, Beli javor, Beljak, Bellinzona, Benediktinci, Berchtesgaden, Bern, Bernske Alpe, Besançon, Bodensko jezero, Bohinjsko jezero, Bolzano, Bor (drevo), Bregenz, Briançon, Brig, Brkati ser, Bukev, ..., Celovec, Cestni predor Fréjus, Cestni predor Gotthard, Chamonix, Chur, Cinabarit, CIPRA, Dijon, Dinarsko gorovje, Dlakavi sleč, Dofinejske Alpe, Dofinejske Predalpe, Dolina Aoste, Dolomiti, Domača koza, Domača ovca, Domači prašič, Donava, Druga punska vojna, Druga svetovna vojna, Dunaj, Elektrika, Energija, Erozija, Evropa, Farmacija, Fevdalizem, Filologija, Fliš, Francija, Franki, Freiburg im Breisgau, Friedrich Schiller, Furka (prelaz), Gadi, Gaj Julij Cezar, Galske vojne, Gams, Gardsko jezero, Garmisch-Partenkirchen, Genova, Genovski zaliv, Germani, Gibraltar, Glarnske Alpe, Glodavci, Gondvana, Gorovje, Gorski kotar, Gospodarstvo, Govedo, Gozdarstvo, Gozdna meja, Gradec, Granit, Grenoble, Grintovec, Habsburžani, Hanibal, Helvetska republika, Hibernacija, Hidroelektrarna, Himalaja, Honšu, Hrast, Indonezija, Industrijska revolucija, Inn, Innsbruck, Intruzija, Istra, Italija, Jadransko morje, Jamske poslikave, Jean Louis Rodolphe Agassiz, Jean-Jacques Rousseau, Jesen (drevo), Johann Wolfgang von Goethe, Južna Evropa, Južna Tirolska, Julijske Alpe, Kamena strela, Kamniško-Savinjske Alpe, Kanton Schwyz, Kantoni Švice, Karnijske Alpe, Karolinško cesarstvo, Karpati, Kavkaz, Kelti, Kilometer, Kmetijstvo, Kotijske Alpe, Krške Alpe, Kreda, Kristal, Krnsko jezero, Kuga, La Tene, Langobardi, Lavrazija, Ledena doba, Ledenik, Ledenik pod Skuto, Letni časi, Ligurske Alpe, Lihtenštajn, Ljubljana, Lozana, Luna, Lyon, Magma, Mali Sveti Bernard, Mangartska cesta, Maribor, Marmolada, Marseille, Martigny, Matterhorn, München, Medicina, Medvedi, Melišče, Memmingen, Merano, Metulji, Mezozoik, Milano, Milijon, Miocen, Modras, Monako, Mont Blanc, Mont Cenis, Morena, Mumija, Napoleon Bonaparte, Nîmes, Nemčija, Nica, Oberalp (prelaz), Ocean Tetida, Orogeneza, Paški Kozjak, Pašnik, Pad, Paleolitik, Pangea, Papež Klemen VI., Parma, Pavia, Peninske Alpe, Petroglif, Piacenza, Planika, Planinska kavka, Planinska zveza Slovenije, Planinski močerad, Planinski orel, Plazilci, Pohorje, Poletje, Porezen, Posavsko hribovje, Postrvi, Predarlska, Predor pod Mont Blancom, Prelaz Brenner, Prelaz San Bernardino, Prelaz Simplon, Prelaz Stelvio, Presnovek, Primorske Alpe, Prokletije, Provansalske Alpe, Prva svetovna vojna, Reka, Ren, Romunija, Rona, Salzburg, Savojske Alpe, Savojske Predalpe, Sedimentne kamnine, Severno morje, Slon, Slovenija, Slovensko planinsko društvo, Smučišče, Sneg, Soška fronta, SOIUSA, Sol, Srednja Evropa, Sredozemsko morje, Starorimska civilizacija, Tektonika plošč, Terciar, Ticino, Tirolska, Tirolska fronta, Torino, Triglav, Triglavski ledenik, Trst, Turizem, Ulm, Uri, Veliki Klek, Veliki Sveti Bernard, Verona, Via Claudia Augusta, Via Domitia, Videm, Italija, Vršič, Vzhodne Alpe, Vzhodne Ture, Zahodne Alpe, Zahodne Ture, Zdravilstvo, Zgodovina, Ziljske Alpe, Zima, Zlato. Razširi indeks (224 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Alpe in Adolf Hitler · Poglej več »
Adulske Alpe
Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.
Novo!!: Alpe in Adulske Alpe · Poglej več »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Alpe in Albanija · Poglej več »
Aleksander Vasiljevič Suvorov
Poštna znamka Sovjetske zveze, Aleksander Suvorov, 1980, 4 kopejke (Michel 5009, Scott 4878) Aleksander Vasiljevič Suvorov, ruski generalisim, * 24. november 1729, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. maj 1800.
Novo!!: Alpe in Aleksander Vasiljevič Suvorov · Poglej več »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Alpe in Alemani · Poglej več »
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Novo!!: Alpe in Alpidska orogeneza · Poglej več »
Alpski kozliček
Alpski kozliček ali planinski kozliček ali planinski kozloček (znanstveno ime Rosalia alpina) je velik hrošč iz družine kozličkov (Cerambycidae), ki ga prepoznamo po njegovem značilnem vzorcu obarvanosti.
Novo!!: Alpe in Alpski kozliček · Poglej več »
Alpski kozorog
Álpski kozoróg (znanstveno ime Capra ibex) je kozi sorodna visokogorska žival.
Novo!!: Alpe in Alpski kozorog · Poglej več »
Alpski svizec
Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.
Novo!!: Alpe in Alpski svizec · Poglej več »
Ametist
Ametist Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve.
Novo!!: Alpe in Ametist · Poglej več »
Aosta
Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.
Novo!!: Alpe in Aosta · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Alpe in Apnenec · Poglej več »
Asti
Asti (piemontsko Ast) je mesto v severozahodni Italiji in sedež istoimenske pokrajine.
Novo!!: Alpe in Asti · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: Alpe in Augsburg · Poglej več »
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Novo!!: Alpe in Avignon · Poglej več »
Avignonsko papeštvo
Papeška palača v Avignonu Avignonsko papeštvo je obdobje papeževanja, ko je bil sedež papeštva prestavljen iz Rima v Avignon (1309-1377).
Novo!!: Alpe in Avignonsko papeštvo · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Alpe in Avstrija · Poglej več »
Avtocestni predor Karavanke
Predor Karavanke je avtocestni predor med Slovenijo in Avstrijo.
Novo!!: Alpe in Avtocestni predor Karavanke · Poglej več »
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Novo!!: Alpe in Škotska · Poglej več »
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Alpe in Špital ob Dravi · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Alpe in Švica · Poglej več »
Švicarske Predalpe
Švicarske Predalpe, tudi Bernske Predalpe so del švicarskih Alp v kantonu Bern.
Novo!!: Alpe in Švicarske Predalpe · Poglej več »
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Novo!!: Alpe in Železna doba · Poglej več »
Železniški predor Karavanke
Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje Srednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.
Novo!!: Alpe in Železniški predor Karavanke · Poglej več »
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Novo!!: Alpe in Železo · Poglej več »
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).
Novo!!: Alpe in Ženeva · Poglej več »
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Novo!!: Alpe in Ženevsko jezero · Poglej več »
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Novo!!: Alpe in Žiga Zois · Poglej več »
Ötzi
Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19.
Novo!!: Alpe in Ötzi · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Alpe in Baker · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Alpe in Basel · Poglej več »
Bazni predor Gotthard
Bazni predor Gotthard (GBT) je železniški predor v osrčju švicarskih Alp, zgrajen leta 2016.
Novo!!: Alpe in Bazni predor Gotthard · Poglej več »
Bazni predor Lötschberg
železniškim predorom Simplon tvori zahodno vejo Alptransit projekta(rumeno: glavni predor, rdeče: obstoječa proga, številke: leto izgradnje). Frutigen, Bern, Raron, Valais Bazni predor Lötschberg (LBT) je 34,57 kilometra dolg železniški predor na liniji BLS AG Lötschberg skozi Bernske Alpe v Švici in leži približno 400 m pod obstoječim predorom Lötschberg.
Novo!!: Alpe in Bazni predor Lötschberg · Poglej več »
Beli javor
Beli javor (znanstveno ime Acer pseudoplatanus), znan tudi pod imenom gorski javor, je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Novo!!: Alpe in Beli javor · Poglej več »
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Novo!!: Alpe in Beljak · Poglej več »
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Novo!!: Alpe in Bellinzona · Poglej več »
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Novo!!: Alpe in Benediktinci · Poglej več »
Berchtesgaden
Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.
Novo!!: Alpe in Berchtesgaden · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Alpe in Bern · Poglej več »
Bernske Alpe
Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.
Novo!!: Alpe in Bernske Alpe · Poglej več »
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Novo!!: Alpe in Besançon · Poglej več »
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.
Novo!!: Alpe in Bodensko jezero · Poglej več »
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Novo!!: Alpe in Bohinjsko jezero · Poglej več »
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Novo!!: Alpe in Bolzano · Poglej več »
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Novo!!: Alpe in Bor (drevo) · Poglej več »
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Novo!!: Alpe in Bregenz · Poglej več »
Briançon
Briançon (rimski Brigantium) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Hautes-Alpes.
Novo!!: Alpe in Briançon · Poglej več »
Brig
Brig Niagara Brig, tudi brigantina, je tip lesene ladje, opremljene z dvema jamborjema, ki je imel križna jadra.
Novo!!: Alpe in Brig · Poglej več »
Brkati ser
Brkáti sêr (latinsko znanstveno ime Gypaetus barbatus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Gypaetus.
Novo!!: Alpe in Brkati ser · Poglej več »
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Novo!!: Alpe in Bukev · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Alpe in Celovec · Poglej več »
Cestni predor Fréjus
Cestni predor Fréjus je predor, ki povezuje Francijo in Italijo.
Novo!!: Alpe in Cestni predor Fréjus · Poglej več »
Cestni predor Gotthard
Notranjost cestnega predora Gotthard Cestni predor Gotthard v Švici poteka od kraja Göschenen v kantonu Uri je na severni strani, do kraja Airolom v Ticinu na jugu.
Novo!!: Alpe in Cestni predor Gotthard · Poglej več »
Chamonix
Dolina Chamonix iz juga Chamonix - Mont Blanc (ali pogosteje Chamonix) je mesto in občina (fr. commune) na vzhodu Francije, v departmaju Haute-Savoie.
Novo!!: Alpe in Chamonix · Poglej več »
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Novo!!: Alpe in Chur · Poglej več »
Cinabarit
Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v 2.
Novo!!: Alpe in Cinabarit · Poglej več »
CIPRA
Mednarodna komisija za varstvo Alp (fr. Commission Internationale pour la Protection des Alpes ̶ CIPRA) je nevladna krovna organizacija, ki šteje več kot sto članskih organizacij s celotnega območja Alp in ima svoja predstavništva v vseh alpskih državah.
Novo!!: Alpe in CIPRA · Poglej več »
Dijon
Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.
Novo!!: Alpe in Dijon · Poglej več »
Dinarsko gorovje
Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Novo!!: Alpe in Dinarsko gorovje · Poglej več »
Dlakavi sleč
Dlakavi sleč (znanstveno ime Rhododendron hirsutum) je nizek vedno zelen grmiček, ki zraste prek 1 m visoko.
Novo!!: Alpe in Dlakavi sleč · Poglej več »
Dofinejske Alpe
Dufinejske Alpe (francosko Alpes du Dauphiné) je skupina gorskih verig v jugovzhodni Franciji, zahodno od glavne verige Alp.
Novo!!: Alpe in Dofinejske Alpe · Poglej več »
Dofinejske Predalpe
Dofinejske Predalpe (Préalpes du Dauphiné v francoščini) je gorovje v jugozahodnem delu Alp.
Novo!!: Alpe in Dofinejske Predalpe · Poglej več »
Dolina Aoste
Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.
Novo!!: Alpe in Dolina Aoste · Poglej več »
Dolomiti
Dolomiti so gorovje v severni Italiji.
Novo!!: Alpe in Dolomiti · Poglej več »
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Novo!!: Alpe in Domača koza · Poglej več »
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Novo!!: Alpe in Domača ovca · Poglej več »
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Novo!!: Alpe in Domači prašič · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Alpe in Donava · Poglej več »
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Novo!!: Alpe in Druga punska vojna · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Alpe in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Alpe in Dunaj · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Alpe in Elektrika · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Alpe in Energija · Poglej več »
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Novo!!: Alpe in Erozija · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Alpe in Evropa · Poglej več »
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Novo!!: Alpe in Farmacija · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Alpe in Fevdalizem · Poglej več »
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Novo!!: Alpe in Filologija · Poglej več »
Fliš
Poljski Flíš je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajočih se plasti peska, peščenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, na Primorskem večinoma eocenske starosti.
Novo!!: Alpe in Fliš · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Alpe in Francija · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Alpe in Franki · Poglej več »
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Alpe in Freiburg im Breisgau · Poglej več »
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Novo!!: Alpe in Friedrich Schiller · Poglej več »
Furka (prelaz)
Furka (nemško; Furka Pass, francosko: Le col de la Furka), je visokogorski prelaz v švicarskih Alpah, ki povezuje kraj Gletsch v kantonu Valais s krajem Realp v kantonu Uri.
Novo!!: Alpe in Furka (prelaz) · Poglej več »
Gadi
Gadi (znanstveno ime Viperidae) so družina kač (Serpentes).
Novo!!: Alpe in Gadi · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Alpe in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Novo!!: Alpe in Galske vojne · Poglej več »
Gams
Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.
Novo!!: Alpe in Gams · Poglej več »
Gardsko jezero
Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.
Novo!!: Alpe in Gardsko jezero · Poglej več »
Garmisch-Partenkirchen
Garmisch - Partenkirchen, v ozadju vrhova Alpspitze in Zugspitze Garmisch-Partenkirchen je trško naselje s 27.000 prebivalci (2020) na Bavarskem na jugu Nemčije ob vznožju najvišjega dela Bavarskih Alp z najvišjim vrhom Nemčije, skoraj 3000 m visokim Zugspitze.
Novo!!: Alpe in Garmisch-Partenkirchen · Poglej več »
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Novo!!: Alpe in Genova · Poglej več »
Genovski zaliv
Zemljevid Genovskega zaliva Genovski zaliv (italijansko: Golfo di Genova) je nejsevernejši del Ligurskega morja, ki se razprostira ob obali Ligurije od Imperie na zahodu do La Spezie na vzhodu.
Novo!!: Alpe in Genovski zaliv · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Alpe in Germani · Poglej več »
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Alpe in Gibraltar · Poglej več »
Glarnske Alpe
Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.
Novo!!: Alpe in Glarnske Alpe · Poglej več »
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Novo!!: Alpe in Glodavci · Poglej več »
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Novo!!: Alpe in Gondvana · Poglej več »
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Novo!!: Alpe in Gorovje · Poglej več »
Gorski kotar
Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.
Novo!!: Alpe in Gorski kotar · Poglej več »
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Novo!!: Alpe in Gospodarstvo · Poglej več »
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Novo!!: Alpe in Govedo · Poglej več »
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Novo!!: Alpe in Gozdarstvo · Poglej več »
Gozdna meja
Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.
Novo!!: Alpe in Gozdna meja · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Alpe in Gradec · Poglej več »
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Novo!!: Alpe in Granit · Poglej več »
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Novo!!: Alpe in Grenoble · Poglej več »
Grintovec
Grintovec (včasih tudi Grintavec) je z 2558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.
Novo!!: Alpe in Grintovec · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Alpe in Habsburžani · Poglej več »
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Novo!!: Alpe in Hanibal · Poglej več »
Helvetska republika
Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.
Novo!!: Alpe in Helvetska republika · Poglej več »
Hibernacija
Jež je ena izmed živali, ki hibernirajo Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane.
Novo!!: Alpe in Hibernacija · Poglej več »
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Novo!!: Alpe in Hidroelektrarna · Poglej več »
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Novo!!: Alpe in Himalaja · Poglej več »
Honšu
Honšu (dobesedno glavna dežela) je največji japonski otok.
Novo!!: Alpe in Honšu · Poglej več »
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Novo!!: Alpe in Hrast · Poglej več »
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Novo!!: Alpe in Indonezija · Poglej več »
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Novo!!: Alpe in Industrijska revolucija · Poglej več »
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Novo!!: Alpe in Inn · Poglej več »
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Novo!!: Alpe in Innsbruck · Poglej več »
Intruzija
Intruzija je vdor magme v zemeljsko skorjo.
Novo!!: Alpe in Intruzija · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Alpe in Istra · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Alpe in Italija · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Alpe in Jadransko morje · Poglej več »
Jamske poslikave
Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.
Novo!!: Alpe in Jamske poslikave · Poglej več »
Jean Louis Rodolphe Agassiz
Jean Louis Rodolphe Agassiz, švicarski paleontolog, glaciolog in geolog, * 28. maj 1807, Haut-Vully, Švica, † 14. december 1873, Cambridge, ZDA.
Novo!!: Alpe in Jean Louis Rodolphe Agassiz · Poglej več »
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Novo!!: Alpe in Jean-Jacques Rousseau · Poglej več »
Jesen (drevo)
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.
Novo!!: Alpe in Jesen (drevo) · Poglej več »
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Novo!!: Alpe in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »
Južna Evropa
Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.
Novo!!: Alpe in Južna Evropa · Poglej več »
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Novo!!: Alpe in Južna Tirolska · Poglej več »
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Novo!!: Alpe in Julijske Alpe · Poglej več »
Kamena strela
Kamena strela Mineral kamena strela oz.
Novo!!: Alpe in Kamena strela · Poglej več »
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Novo!!: Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe · Poglej več »
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Novo!!: Alpe in Kanton Schwyz · Poglej več »
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Novo!!: Alpe in Kantoni Švice · Poglej več »
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Novo!!: Alpe in Karnijske Alpe · Poglej več »
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Novo!!: Alpe in Karolinško cesarstvo · Poglej več »
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Novo!!: Alpe in Karpati · Poglej več »
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Novo!!: Alpe in Kavkaz · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Alpe in Kelti · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Alpe in Kilometer · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Alpe in Kmetijstvo · Poglej več »
Kotijske Alpe
Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.
Novo!!: Alpe in Kotijske Alpe · Poglej več »
Krške Alpe
Krške Alpe (nemško Gurktaler Alpen oz. Nockberge) so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Alpe in Krške Alpe · Poglej več »
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Novo!!: Alpe in Kreda · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Alpe in Kristal · Poglej več »
Krnsko jezero
Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.
Novo!!: Alpe in Krnsko jezero · Poglej več »
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Novo!!: Alpe in Kuga · Poglej več »
La Tene
Prikaz kultur Hallstatt in La Tène. Izvorno Hallstattsko območje (800 pr. n. št.) je prikazano v rumeni, vplivno območje do 500 pr. n. št. pa v svetlo rumeni barvi. Izvorno območje kulture La Tène (450 pr. n. št.) prikazuje zelena, domnevno vplivno območje do leta 50 pr. n. št. pa svetlozelena barva. La Tène je naselje na bregovih reke Thielle v Švici.
Novo!!: Alpe in La Tene · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Alpe in Langobardi · Poglej več »
Lavrazija
250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 200 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.
Novo!!: Alpe in Lavrazija · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Alpe in Ledena doba · Poglej več »
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Novo!!: Alpe in Ledenik · Poglej več »
Ledenik pod Skuto
Ledenik pod Skuto je gorski ledenik, ki se nahaja pod Skuto v Kamniško Savinjskih Alpah in je najbolj vzhodno ležeč ledenik v Alpah.
Novo!!: Alpe in Ledenik pod Skuto · Poglej več »
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Novo!!: Alpe in Letni časi · Poglej več »
Ligurske Alpe
Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.
Novo!!: Alpe in Ligurske Alpe · Poglej več »
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Novo!!: Alpe in Lihtenštajn · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Alpe in Ljubljana · Poglej več »
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Novo!!: Alpe in Lozana · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Alpe in Luna · Poglej več »
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Novo!!: Alpe in Lyon · Poglej več »
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Novo!!: Alpe in Magma · Poglej več »
Mali Sveti Bernard
Mali Sveti Bernard (francosko: Petit Saint-Bernard, italijansko: Piccolo San Bernardo) je alpski prelaz, ki povezuje dolino reke Isère in dolino Aoste.
Novo!!: Alpe in Mali Sveti Bernard · Poglej več »
Mangartska cesta
Mangartska cesta je visokogorska cesta v Julijskih Alpah, ki se vzpenja iz Predela do Mangartskega sedla (2072 metrov), kjer skorajda doseže greben.
Novo!!: Alpe in Mangartska cesta · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Alpe in Maribor · Poglej več »
Marmolada
Marmolada (italijansko: Marmolada, ladinsko Marmoleda, nemško: Marmolata) je gora v severni Italiji, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih.
Novo!!: Alpe in Marmolada · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Alpe in Marseille · Poglej več »
Martigny
Martigny, tudi Octodure (nemško: Martinach), je mesto in središče istoimenskega francosko govorečega okraja v jugozahodnem švicarskem kantonu Valais.
Novo!!: Alpe in Martigny · Poglej več »
Matterhorn
Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.
Novo!!: Alpe in Matterhorn · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Alpe in München · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Alpe in Medicina · Poglej več »
Medvedi
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.
Novo!!: Alpe in Medvedi · Poglej več »
Melišče
Melišče pod Stenarskimi vratci Melišča na otočju Spitsbergi Melišče je nasipališče oz.
Novo!!: Alpe in Melišče · Poglej več »
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Novo!!: Alpe in Memmingen · Poglej več »
Merano
Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.
Novo!!: Alpe in Merano · Poglej več »
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Novo!!: Alpe in Metulji · Poglej več »
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Novo!!: Alpe in Mezozoik · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Alpe in Milano · Poglej več »
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Novo!!: Alpe in Milijon · Poglej več »
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Novo!!: Alpe in Miocen · Poglej več »
Modras
Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.
Novo!!: Alpe in Modras · Poglej več »
Monako
Kneževina Monako (uradno; tudi samo Monako (Monaco)) je druga najmanjša suverena država na svetu (za Vatikanom) v južni Evropi.
Novo!!: Alpe in Monako · Poglej več »
Mont Blanc
Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) (pomeni Bela gora) je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji.
Novo!!: Alpe in Mont Blanc · Poglej več »
Mont Cenis
Mont Cenis (italijansko: Moncenisio) je gorski masiv (3612 m) in cestni prelaz (2081 m) v departmaju Savoie (Francija), ini predstavlja mejo med Kotijskimi in Savojskimi Alpami.
Novo!!: Alpe in Mont Cenis · Poglej več »
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Novo!!: Alpe in Morena · Poglej več »
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Novo!!: Alpe in Mumija · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Alpe in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Novo!!: Alpe in Nîmes · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Alpe in Nemčija · Poglej več »
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Novo!!: Alpe in Nica · Poglej več »
Oberalp (prelaz)
Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.
Novo!!: Alpe in Oberalp (prelaz) · Poglej več »
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Novo!!: Alpe in Ocean Tetida · Poglej več »
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Novo!!: Alpe in Orogeneza · Poglej več »
Paški Kozjak
Paški Kozjak je ime za naselje in ozko pogorje v Mestni občini Velenje med rekama Pako in Hudinjo.
Novo!!: Alpe in Paški Kozjak · Poglej več »
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Novo!!: Alpe in Pašnik · Poglej več »
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Novo!!: Alpe in Pad · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Alpe in Paleolitik · Poglej več »
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Novo!!: Alpe in Pangea · Poglej več »
Papež Klemen VI.
Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Novo!!: Alpe in Papež Klemen VI. · Poglej več »
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente. Parmski Etruščani so ime prilagodili po Rimljanih, in sicer opisu okroglega ščita, imenovanega parma. Italijanski pesnik Attilio Bertolucci (rojen v zaselku na podeželju) je napisal: "Kot prestolnici bi Parmi pripadala reka, a ker je to majhna prestolnica, ji je bil dodeljen le potok, ki je pogosto suh.".
Novo!!: Alpe in Parma · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: Alpe in Pavia · Poglej več »
Peninske Alpe
Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.
Novo!!: Alpe in Peninske Alpe · Poglej več »
Petroglif
Petroglifi v Cholpon Ati, Kirgizistan Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale s klesanjem oz.
Novo!!: Alpe in Petroglif · Poglej več »
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Novo!!: Alpe in Piacenza · Poglej več »
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Novo!!: Alpe in Planika · Poglej več »
Planinska kavka
Planinska kavka (znanstveno ime Pyrrhócorax gráculus) je evrazijska ptica, dobra jadralka, iz družine vranov (Corvidae).
Novo!!: Alpe in Planinska kavka · Poglej več »
Planinska zveza Slovenije
Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
Novo!!: Alpe in Planinska zveza Slovenije · Poglej več »
Planinski močerad
Planinski močerad ali črni močerad (znanstveno ime Salamandra atra) je gorska vrsta, kjer se zadržuje v gozdovih in nad gozdno mejo.
Novo!!: Alpe in Planinski močerad · Poglej več »
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Novo!!: Alpe in Planinski orel · Poglej več »
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Novo!!: Alpe in Plazilci · Poglej več »
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Novo!!: Alpe in Pohorje · Poglej več »
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Novo!!: Alpe in Poletje · Poglej več »
Porezen
Porezen (1630 m) je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja z lepim razgledom na okoliško hribe.
Novo!!: Alpe in Porezen · Poglej več »
Posavsko hribovje
Retje nad Trbovljami, vas v osrednjem delu Posavskega hribovja. V ozadju Čemšeniška planina. Lisco v vzhodnem delu Posavskega hribovja Posavsko hribovje leži na severu in jugu od reke Save in od Ljubljane do reke Sotle.
Novo!!: Alpe in Posavsko hribovje · Poglej več »
Postrvi
Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina rib, ki spada med žarkoplavutarice.
Novo!!: Alpe in Postrvi · Poglej več »
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Novo!!: Alpe in Predarlska · Poglej več »
Predor pod Mont Blancom
Vhod v predor z italijanske strani Notranjost predora (2008) Predor pod Mont Blancom (francosko Tunnel du Mont-Blanc, italijansko Traforo del Monte Bianco) je cestni predor, ki poteka skozi Alpe pod goro Mont Blanc.
Novo!!: Alpe in Predor pod Mont Blancom · Poglej več »
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Alpe in Prelaz Brenner · Poglej več »
Prelaz San Bernardino
Prelaz San Bernardino (Sankt-Bernhardinpass ali kratko Sankt Bernhardin, italijansko Passo del San Bernardino, retoromansko Pass dal Sogn Bernardin) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden z najvišjo višino 2067 m. Povezuje doline Rheinwald na severu in Misox na jugu pri glavni cesti 13 in ločuje Adulske Alpe na zahodu od Tambogruppe na vzhodu.
Novo!!: Alpe in Prelaz San Bernardino · Poglej več »
Prelaz Simplon
Prelaz Simplon (italijansko Sempione, nemško Simplonpass) je cestni prelaz v Peninskih Alpah in je del glavne ceste št.
Novo!!: Alpe in Prelaz Simplon · Poglej več »
Prelaz Stelvio
Nekaj od 48 serpentin blizu vrha prelaza Stelvio Prelaz Stelvio je s svojimi 2757 m nadmorske višine najvišji asfaltirani gorski prelaz v vzhodnih Alpah in drugi najvišji v celotnih Alpah (najvišji je Col de l'lseran).
Novo!!: Alpe in Prelaz Stelvio · Poglej več »
Presnovek
Presnovek ali metabolit je intermediat ali produkt v procesu presnove.
Novo!!: Alpe in Presnovek · Poglej več »
Primorske Alpe
Primôrske Alpe je gorovje v jugozahodnih Alpah.
Novo!!: Alpe in Primorske Alpe · Poglej več »
Prokletije
Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.
Novo!!: Alpe in Prokletije · Poglej več »
Provansalske Alpe
Provansalske Alpe in Predalpe so skupina Zahodnih Alp v jugovzhodni Franciji.
Novo!!: Alpe in Provansalske Alpe · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alpe in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Alpe in Reka · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Alpe in Ren · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Alpe in Romunija · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Alpe in Rona · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Alpe in Salzburg · Poglej več »
Savojske Alpe
Savojske Alpe, tudi Grajiške Alpe (italijansko Alpi Graie; francosko Alpes grées) so gorovje v zahodnem delu Alp.
Novo!!: Alpe in Savojske Alpe · Poglej več »
Savojske Predalpe
Savojske Predalpe (francosko Préalpes de Savoie) so gorska veriga v Zahodnih Alpah.
Novo!!: Alpe in Savojske Predalpe · Poglej več »
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Novo!!: Alpe in Sedimentne kamnine · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Alpe in Severno morje · Poglej več »
Slon
Sloni so večja skupina sesalcev, ki tvorijo družina živali Elephantidae (sloni) v redu trobčarjev (Proboscidea).
Novo!!: Alpe in Slon · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Alpe in Slovenija · Poglej več »
Slovensko planinsko društvo
Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.
Novo!!: Alpe in Slovensko planinsko društvo · Poglej več »
Smučišče
Smučišče Smučišče je izraz za urejeno in označeno področje ali pot na pobočju gore, ki je namenjeno smučanju, deskanju ali drugim zimskim športom.
Novo!!: Alpe in Smučišče · Poglej več »
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Novo!!: Alpe in Sneg · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Alpe in Soška fronta · Poglej več »
SOIUSA
SOIUSA (kratica za italijansko Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino, Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) je sistem geografske razvrstitve Alp, ki ga je razvil italijanski raziskovalec Alpe Sergio Marazzi.
Novo!!: Alpe in SOIUSA · Poglej več »
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Novo!!: Alpe in Sol · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Alpe in Srednja Evropa · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Alpe in Sredozemsko morje · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Alpe in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Novo!!: Alpe in Tektonika plošč · Poglej več »
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Novo!!: Alpe in Terciar · Poglej več »
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Novo!!: Alpe in Ticino · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: Alpe in Tirolska · Poglej več »
Tirolska fronta
Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).
Novo!!: Alpe in Tirolska fronta · Poglej več »
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Novo!!: Alpe in Torino · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Alpe in Triglav · Poglej več »
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Novo!!: Alpe in Triglavski ledenik · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Alpe in Trst · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Alpe in Turizem · Poglej več »
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Novo!!: Alpe in Ulm · Poglej več »
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Novo!!: Alpe in Uri · Poglej več »
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Novo!!: Alpe in Veliki Klek · Poglej več »
Veliki Sveti Bernard
Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.
Novo!!: Alpe in Veliki Sveti Bernard · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Alpe in Verona · Poglej več »
Via Claudia Augusta
Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.
Novo!!: Alpe in Via Claudia Augusta · Poglej več »
Via Domitia
Smer poti Via Domitia. Sledi vozov na Via Domitii Pont romain de Saint-Thibéry Via Domitia je prva rimska cesta, zgrajena na ozemlju Galije v letih 120–118 pred našim štetjem, v času rimskega prokonzula Gneja Domitija Ahenobarba, po katerem je tudi poimenovana.
Novo!!: Alpe in Via Domitia · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Alpe in Videm, Italija · Poglej več »
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Novo!!: Alpe in Vršič · Poglej več »
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Novo!!: Alpe in Vzhodne Alpe · Poglej več »
Vzhodne Ture
Vzhodne Ture, tudi Nizke Ture (nemško Niedere Tauern) so velika skupina Osrednjih vzhodnih Alp v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Alpe in Vzhodne Ture · Poglej več »
Zahodne Alpe
Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.
Novo!!: Alpe in Zahodne Alpe · Poglej več »
Zahodne Ture
Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.
Novo!!: Alpe in Zahodne Ture · Poglej več »
Zdravilstvo
Zdravilstvo (tudi alternativna medicina) je uporaba metod zdravljenja, ki se razlikujejo od konvencionalne medicine.
Novo!!: Alpe in Zdravilstvo · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Alpe in Zgodovina · Poglej več »
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Novo!!: Alpe in Ziljske Alpe · Poglej več »
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Novo!!: Alpe in Zima · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Alpe in Zlato · Poglej več »
